Četrtek, 13. 8. 2020, 14.44
4 leta, 2 meseca
Bo treba po vrnitvi iz Hrvaške v karanteno ali na testiranje?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
38
V zadnjih dneh spet narašča število primerov uvoza okužb z novim koronavirusom iz Hrvaške. Zdravstvena stroka je nad tem zaskrbljena. Vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 Bojana Beović napoveduje, da bodo politiki predlagali "bistveno strožji režim na meji", omenila je karanteno ali vsaj obvezno testiranje ob vrnitvi iz Hrvaške.
Od 33 primerov kar 27 uvoženih iz Hrvaške
Med potrjenimi okužbami z novim koronavirusom je v zadnjem tednu več kot dvakrat toliko uvoženih primerov kot pa lokalnih prenosov. Od 33 uvoženih primerov jih je 27 iz Hrvaške, mnogi okuženi navajajo druženje na zabavah na plaži, je v današnji izjavi medijem pojasnila Marta Grgič Vitek iz Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Trenutno dnevno število vnosov je po njeni oceni že problem, piše STA.
Mejo z BiH in Srbijo smo zapirali ob manjših številkah
Tako meni tudi vodja strokovne svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Bojana Beović. "Pred časom smo zapirali meje z BiH ali Srbijo ob bistveno nižjih številkah vnosov," je izpostavila in dodala, da bi bil njen predlog v tem trenutku zagotovo bistveno strožji režim na meji s Hrvaško.
Najboljši ukrep za zajezitev širjenja okužb iz sosednje države bi sicer bilo zaprtje diskotek na Hrvaškem, kar pa ni v domeni Slovenije, je dejala. Zato je kot možne rešitve izpostavila uvedbo obvezne karantene po vrnitvi iz Hrvaške ali obveznega testiranja na okužbo po vzoru sosednje Italije. Testiranje je po njenih besedah sicer manj učinkovita metoda, a tako bi zajeli vsaj tretjino vnosov, navaja STA.
Spremembe že prihodnji teden?
Strokovna skupina bi po njeni napovedi tak predlog vladi lahko podala "čez kak dan" in dodala, da "bi se kakšna sprememba znala zgoditi prihodnji teden". Poudarila pa je, da takšna odločitev ni v domeni stroke.
Samo danes osem vnesenih primerov
Visoke številke novih okuženih v zadnjih dveh dneh so potisnile navzgor 14-dnevno incidenco okuženih na 100 tisoč prebivalcev. Ta je še vedno pod deset, a se hitro povečuje, je izpostavila epidemiologinja Grgič Vitkova.
V sredo je bilo ob 856 testih na novo potrjenih 29 okužb. Med temi je bilo osem vnesenih primerov, v treh primerih je šlo za lokalno pridobljene okužbe, dva primera sta povezana z vnesenimi, pri šestih vir okužbe ni znan, ostali pa so še v epidemiološki preiskavi, je naštela. Med okuženimi so predvsem mlajše osebe, kar 20 primerov sredinih okužb je pri osebah, mlajših od 30 let, nekaj več je moških, piše STA.
Število iz tujine prinesenih okužb je Grgič Vitkova ocenila kot problem. Na vprašanje novinarjev je pojasnila, da je morebitna uvrstitev Hrvaške na rdeči seznam odločitev vlade. "Je pa to problem, če se toliko primerov dnevno vnese iz Hrvaške," je dodala.
V jesen bomo morda vstopili s problemom
Beovićeva je sicer v ločeni izjavi za STA še opozorila, da če se bo naraščanje števila okužb povečevalo, "bomo po končanih dopustih v jesensko sezono vstopili s problemom, ki bo povezan z druženji v šolah in v delovnih kolektivih. Lahko bi prišlo do izbruhov okužb". "Kapacitete obvladovanja situacije v Sloveniji so krhke in so na zgornji meji zmogljivosti," je posvarila. Vzrok za manjše število testiranj na novi koronavirus v zadnjih dneh pa Beovićeva vidi v tem, da številni še vedno dopustujejo. "Upad števila testiranj pa zagotovo ni tolikšen, da bi bil razlog za zaskrbljenost," je ocenila vodja svetovalne skupine za covid-19. Pri tem je še spomnila, da je v tem tednu več testiranj kot v preteklem.
Večina okužb na zabavah na plaži
Grgič Vitkova je sicer poudarila, da Hrvaška kot celota ni problem, tudi obalne županije nimajo visokih številk. Med obalnimi županijami ima največ okužb Splitsko-dalmatinska županija, a največ v Slovenijo uvoženih primerov ni od tam, je povedala in izpostavila, da je bila večina okuženih na različnih zabavah na plaži.
Če ste bili na zabavah, se izogibajte starejših
Zato epidemiologi tistim, ki se vračajo iz Hrvaške in vedo, da so bili na množičnih zabavah, svetujejo, naj se še 14 dni po vrnitvi domov izogibajo stikov s starejšimi ali kronično bolnimi. Kdor se vrača s "problematičnih" območij, pa naj čim prej po pojavi simptomov stopi v stik s svojim zdravnikom in se dogovori glede nadaljnjih ukrepov, da se širjenje okužbe zameji. V nasprotnem primeru lahko ta oseba okuži še veliko ljudi okoli sebe. Kot posebej problematično je Grgič Vitkova izpostavila dejstvo, da lahko posameznik okuži starejše ali kronično bolne, ki novi koronavirus težje prebolevajo. Državljanom, ki še odhajajo na dopust, pa Grgič Vitkova sporoča, da "ni problem dopust, če se izogibaš množic in zabav ter se drži priporočil kot v Sloveniji", še piše STA.
Epidemiologi delajo na robu zmogljivosti
Na NIJZ sicer pričakujejo, da se bo v naslednjih dneh povečalo tudi število primerov lokalnega prenosa. Grgič Vitkova je opozorila, da so trenutke številke dnevno potrjenih novih primerov za epidemiološko službo že mejne in če bo dnevno število primerov še naraslo, jim ne bo uspelo obravnavati vseh. "30 je kar velika številka, to so že kritične številke, s tem bi težko shajali," je dodala. Beovićeva pa je glede tega znova opomnila na podhranjenost slovenske epidemiološke stroke, še navaja STA.
Vlada napoveduje povečanje razpisanih specializacij
Vlada je v odgovoru na poslansko vprašanje Franca Trčka (SD) na to temo danes navedla, da je bilo po podatkih iz druge polovice julija na NIJZ zaposlenih 87 zdravnikov specialistov za polni ali vsaj 80-odstotni delovni čas, 13 zdravnikov z dopolnilnim delovnim razmerjem in 13 specializantov javnega zdravja. Od celotnega števila zdravnikov specialistov jih je 28 delalo na področju nalezljivih bolezni. Od tega je bilo 12 zaposlenih v centru za nalezljive bolezni centralne enote NIJZ in 16 v okviru devetih območnih enot NIJZ.
Kot so pojasnili, število zdravnikov specialistov stagnira že nekaj časa, ker je bilo število specializantskih mest v preteklosti precej omejeno. Za specializacijo iz javnega zdravja pa do pred nekaj leti tudi ni bilo posebej velikega interesa. Na predlog NIJZ za povečanje števila specializantov javnega zdravja pa bo že na letošnjem razpisu za specializacije razpisanih šest mest za specializacijo iz javnega zdravja. Enako naj bi ostalo vsaj še naslednjih pet let.
Tako povečan priliv bo po oceni vlade omogočal usmerjanje specializantov na strokovna področja in pospešeno zagotavljanje nadomeščanja in dopolnjevanja kadra tudi na pomembnem področju epidemiologije nalezljivih bolezni. "S takšno dinamiko bi lahko v naslednjih desetih letih pridobili vsaj 10 dodatnih zdravnikov specialistov za področje epidemiologije nalezljivih bolezni," ocenjuje vlada. (STA)
38