Kako bo pokol 49 ljudi vplival na Clintonovo in Trumpa

Hillary Clinton je pred pokolom v gejevskem klubu v Orlandu na Floridi veljala za favoritinjo. Njeno novembrsko zmagoslavje bi lahko preprečilo le katastrofalno poslabšanje gospodarskih razmer ali pa teroristični napad. Da je šlo v primeru pokola v Orlandu za terorizem, se strinjajo skoraj vsi, a (morebitne) povezave z Islamsko državo niso jasne in dokazane, poudarjajo ameriške oblasti.

Odziv Clintonove in Donalda Trumpa na pokol 49 ljudi je bil zelo različen.

Appreciate the congrats for being right on radical Islamic terrorism, I don't want congrats, I want toughness & vigilance. We must be smart!

— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) June 12, 2016

Trump – danes je dopolnil 70 let – je izpostavil, da Clintonova ne more biti hkrati prijateljica homoseksualne in muslimanske skupnosti: "Ne more trditi, da podpira te skupnosti, medtem ko skuša povečati število ljudi, ki prihajajo v ZDA in ki želijo zatreti te skupnosti. Zakaj želi Hillary Clinton pripeljati veliko število ljudi, ki zavračajo naše vrednote? Zakaj? Vprašajte se, kdo je pravi prijatelj žensk in LGBT-skupnosti. Donald Trump s svojimi dejanji ali Hillary Clinton s svojimi besedami?"

Hkrati je newyorški milijarder nekdanji prvi dami predlagal, naj se umakne iz predsedniške tekme, če ni sposobna uporabiti besedne zveze "radikalni islamski terorizem". "Mislim, da nima pojma, kaj je radikalni islamski terorizem. V popolnem zanikanju je," ji je očital in dodal, da bi nekdanja državna sekretarka kot rešitev prepovedala orožje in tako "razorožila Američane, ki spoštujejo zakone".

Clintonova je poudarila, da je treba uloviti volkove samotarje, ki so pripravljeni sejati smrt, ter ponovila poziv k strožjemu nadzoru nad orožjem. Pod Trumpovim pritiskom je uporabila tudi izraz "radikalni islam".

I have been hitting Obama and Crooked Hillary hard on not using the term Radical Islamic Terror. Hillary just broke-said she would now use!

— Donald J. Trump (@realDonaldTrump) June 13, 2016

Medtem ko Clintonova in predsednik ZDA Barack Obama pokola ne želita povezati z islamskim terorizmom, Trump trdi, da bi s prepovedjo priseljevanja muslimanov preprečili prihod posameznikov, ki želijo enako kot strelec v Orlandu: sejati grozo znotraj ZDA.

Weapons of war like those used in Orlando and San Bernardino have no place on our streets.https://t.co/jTFExpjcPd

— Hillary Clinton (@HillaryClinton) June 13, 2016

"Clintonova in Obama sta poudarila, da je treba prepovedati orožje v ZDA, kar je deloma res. Vendar pa pri islamističnih napadih tudi popolna prepoved ne bi bila uspešna, saj so imeli vsi napadalci – v Orlandu, San Bernardinu in Fort Hoodu – legalen dostop do strelnega orožja," poudarja Bogomil Ferfila, profesor na FDV. Dodaja, da je bil odziv Obame in Clintonove na tragedijo "politično korekten, niti z besedo nista omenila islama".

"Ali je to smiselno? Običajni ljudje na to ne nasedajo," meni Ferfila in dodaja, da je podobno tudi v Sloveniji: "Povprečen državljan ceni jasno obsodbo, oster odziv oblasti. Lahko imaš neko intelektualno govoričenje o svobodi, ko se nekaj zgodi, se pa ponavadi oni najbolj ustrašijo. Ljudje hočejo neko stopnjo varnosti. Nekaj je o tem teoretsko razpravljati, ko pa se pojavi nevarnost, ljudje hočejo ukrepe, odločnost. Tu so imeli praviloma republikanci prednost in so to praviloma tudi izkoristili. Tipična mantra je, da demokratski predsednik ni dorasel ostri politični situaciji."

"To, da je bil Meteen bojevnik IS, je neumnost. Vendar pa ni tvoj borec samo nekdo, ki koraka v tvoji armadi, ampak vsi tisti, ki s svojimi dejanji delajo tisto, kar IS reče. Neka povezava vendarle obstaja," meni Ferfila in dodaja, da je napade takih ljudi praktično nemogoče preprečiti. Foto: Twitter/BBC Lahko Trumpova podpora vplivni zvezi, ki podpira pravico Američanov do orožja (NRA), v luči pokola škodi? Ferfila odgovarja, da ne, saj Trump glasov levih demokratskih volivcev v nobenem primeru nikoli ne bo dobil, "bo pa pridobil podporo ne samo republikancev, temveč dobršnega dela prebivalstva". Trump je že napovedal, da se bo srečal s predstavniki NRA, tradicionalno velikodušnega donatorja republikanski stranki.

Po vsakem napadu priljubljenost Trumpa poskočila

Do predsedniških volitev je še pet mesecev, kar je po mnenju Ferfile še predaleč, da bi pokol v Orlandu lahko odločilno vplival na volivce, zagotovo pa je Trump dobil nekaj točk: "Empirično lahko ugotovimo, da je po vsakem terorističnem napadu (Pariz, San Bernardino) priljubljenost Trumpa poskočila." Ob tem poznavalec ameriške politike poudarja, da se je sveti muslimanski mesec ramazan (IS je samotne volkove pozvala k napadom na mehke tarče – ljudi – v času ramazana) komaj dobro začel in da je vprašanje, koliko podobnih napadov se še utegne zgoditi do volitev.

Da bi ponovno poudarjanje nacionalne varnosti lahko koristilo Trumpu tako pri neodločenih volivcih kot pri vodstvu republikanske stranke, se strinja tudi Max Boot, vplivni konservativec v svetu za mednarodne odnose, ki je za Reuters hkrati opozoril, da je bil milijarder v svojem odzivu preveč malenkosten oziroma, kot je dejal Eliot Cohen, predstavnik zunanjega ministrstva v času administracije Georgea Busha, preveč "oportunističen in plitek".

Vprašanje je, ali volivci delijo mnenje analitikov. Po napadih v Parizu in San Bernardinu je Trump pred republikanskimi tekmeci povečal prednost na 30 odstotnih točk. Anketa Reutersa, ki je potekala med 17. majem in 6. junijem, je pokazala, da se 42 odstotkov Američanov strinja s prepovedjo priseljevanja muslimanov, tak predlog pa podpirata dve tretjini republikancev.