Četrtek, 5. 9. 2019, 20.16
4 leta, 7 mesecev
Bo po Beogradu svoje mesto na vodi dobil še Zagreb?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,44
7
Po investiciji v Beograd na vodi bi Arabci v podoben projekt investirali tudi v Zagrebu.
Zagrebški župan Milan Bandić kljub nasprotovanju javnosti in stroke trmasto vztraja pri megalomanskem infrastrukturnem projektu v hrvaški prestolnici, znanim pod imenom zagrebški Manhattan. Gre za gradbeni projekt z nebotičniki, stanovanji ter poslovnimi in drugimi prostori, ki močno spominja na projekt Beogradu na vodi v srbskem glavnem mestu. Medtem ko kritiki svarijo, da bodo z gradnjo soseske uničili zelene površine in kulturne spomenike, se Bandiću mudi s spremembami občinskega prostorskega načrta. Ker jim država prvič ni prižgala zelene luči, so morali javno razpravo sredi avgusta ponoviti. Po izteku so prejeli deset tisoč pritožb.
Projekt Mesto v mestu, ki je v hrvaškem glavnem mestu bolj znan pod imenom zagrebški Manhattan, bi na površini 110 hektarjev oziroma 1,1 milijona kvadratnih metrov gradili v Novem Zagrebu. Nova elitna zagrebška soseska bi se raztezala na območju med reko Savo, Avenijo Većeslava Holjevca, Avenijo Dubrovnik in Ulico Radoslava Cimermana, kjer so danes rekreacijske površine, parki, hipodrom in del zagrebškega velesejma.
Po Beogradu bi Arabci vlagali še v Zagreb
Po prvotnem dogovoru bo občina za projekt prispevala zemljišča v njeni lasti, investitorji iz skupine Eagle Hills iz Združenih arabskih emiratov (ZAE), ki je na Balkanu znana po gradnji beograjskega kompleksa Beograd na vodi, pa bi gradnjo kompleksa financirali s pol milijarde evrov težko finančno injekcijo.
Po poročanju Tportala se je Bandić z Arabci dogovoril, da bo občina v roku osmih mesecev od podpisa dogovora (plus dodatnih šest mesecev) pripravila potrebno dokumentacijo in uredila dovoljenja, zemljišča pa bo počistila in umaknila vse objekte razen tistih, ki so zaščiteni.
investitorji iz skupine Eagle Hills iz Združenih arabskih emiratov (ZAE) so na Balkanu znana po projektu Beograd na vodi.
To naj bi se nanašalo tudi na nekatere spomeniško zaščitene objekte na zagrebškem velesejmu. Občina mora sama porušiti tudi vse objekte na hipodromu in bližnjih nogometnih igriščih. Ob tem so se zavezali, da bodo zemljišča oskrbeli s pripadajočo infrastrukturo. Na zemljiščih naj bi zrasli stavbne in poslovne zgradbe, sprehajališča, parki, trgovska središča in gostinski objekti. Hipodrom naj bi preselili na obrobje mesta, velesejem pa v nov kongresni center, ki bo zrasel blizu Inine stavbe.
Urbanisti in arhitekti kritični do Bandićevega Manhattna
Nad idejo, da bi Zagreb dobil svoj Manhattan, prebivalci hrvaške prestolnice niso posebno navdušeni, ne nazadnje pa je o investiciji znanega le malo. Projektu med drugim nasprotujejo tudi urbanisti in arhitekti. Bandićev Manhattan so tako že označili kot potraten in nesprejemljiv projekt, v okviru katerega bodo uničeni parki, zelene in sprehajalne površine ter prostor za gibanje in rekreacijo. Številni celo poudarjajo, da prestolnica takšnega gradbenega projekta v tem trenutku sploh ne potrebuje.
Zagrebški župan Milan Bandić, ki hrvaško prestolnico vodi že skoraj 20 let, pravi, da bo pri projektu Mesto v mestu, bolj znanem pod imenom zagrebški Manhattan, vztrajal do konca.
Kritiki ob tem poudarjajo, da tako v Zagrebu kot v Beogradu nihče ni nikoli jasno povedal, kdo se skriva za investicijskim podjetjem iz ZAE in njihovimi podjetji. Po poročanju Al Jazeera Balkans so prej omenjeni arabski investitorji do zdaj vlagali v državah tretjega sveta, na primer v Pakistanu, Nigeriji in celo iraškem Kurdistanu, medtem ko na zahodu niso prišli dlje od Beograda.
Megalomanski projekt v prvem poskusu brez zelene luči države
Medtem pa se je Bandiću zapletlo. Med javno razpravo leta 2017 so bila glede na prvotni predlog generalnega prostorskega načrta zemljišča, predvidena za projekt, opredeljena kot zelene površine in zaščiteno območje. V končni različici so nato hipodrom opredelili kot mešano cono, kjer je gradnja dovoljena. Še preden so mestni svetniki uspeli glasovati o novem načrtu, pa so z ministrstva za gradbeništvo in prostorsko ureditev dobili rdečo luč.
Župan je napovedal, da se bo proti odločitvi pristojnega ministrstva boril z vsemi pravnimi sredstvi, nato pa je sporočil, da bodo javno razpravo v povezavi s spremembami prostorskega načrta ponovili. Ta je bila od 31. julija do 14. avgusta, torej v času poletnih dopustov. Na občini so po izteku roka prejeli okoli deset tisoč pritožb, odgovoriti morajo na vsako. Potem bo predlog spremembe prostorskega načrta spet v rokah mestnih svetnikov. Bodo v drugo dobili zeleno luč države?
7