Četrtek, 5. 9. 2019, 14.14
5 let, 3 mesece
Razkrivamo politični vdor Alenke Bratušek na področje energetike #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,10
23
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek se je osebno vmešala v odprti razpis za direktorja družbe SODO, neodvisnega koncesionarja, ki upravlja električno omrežje. Zaporedje dogodkov kaže, da je Bratuškova v razpis posegla z jasnim namenom, da umakne aktualnega direktorja Matjaža Voduška in na vrh SODO postavi svojega kandidata, so razkrili novinarji oddaje Planet 18.00.
Gre za neposredno politično vmešavanje v kadrovanje neodvisne družbe, da bi si krog Alenke Bratušek podredil področje energetike, so poročali v oddaji Planet 18.00.
Vlada je v skladu s priporočili Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) že aprila letos imenovala nadzornike in v statutu kot vsako leto zapisala, da direktorja imenuje in razrešuje nadzorni svet – tako kot je to zapisano v vrsti državnih in paradržavnih podjetij – od Telekoma Slovenije do Nove Ljubljanske banke.
Sodovi nadzorniki so junija sprožili postopek za razpis za novega direktorja, potrdili so časovnico in 2. avgusta objavili razpis za delovno mesto direktorja. A to ministrici za infrastrukturo, ki je zadolžena tudi za energetiko, očitno ni bilo všeč, so poročali v oddaji Planet 18.
Razpisa ji ni uspelo preklicati, zato je spremenila pravila igre
Po informacijah Planeta je prek predsednice nadzornega sveta poskušala preklicati razpis, a ji ni uspelo. Zato je Bratuškova pet mesecev po tem, ko je vlada imenovala nadzorni svet v skladu s priporočili OECD, na korespondenčno sejo vlade vložila spremembo akta o ustanovitvi družbe. Sredi poletnih počitnic je vlada odvzela pooblastila nadzornikom in sklenila, da morajo svojo izbiro za direktorja poslati v potrditev ministru, pristojnemu za energijo, torej Alenki Bratušek, ta pa pripravi gradivo za odločanje na vladi.
Zamenjali nadzornika, ki ni bil poslušen
A nadzorni svet je kljub intervenciji Bratuškove nadaljeval postopek izbire direktorja in se sestal 23. avgusta ter začel odpirati vloge. Ker člani menda niso popustili pritiskom, je po naših informacijah deset minut po seji nadzornega sveta ministrstvo za infrastrukturo poslalo na vlado zahtevo za menjavo nadzornika, ki ni bil poslušen. Gre za Damirja Ivančiča. Vlada ga je na pobudo ministrice Bratuškove na današnji seji zamenjala s Hinkom Šolincem, ki je na ministrstvu Alenke Bratušek zaposlen kot direktor Direktorata za energijo.
Na razkritje se je že odzval vrh Združenja nadzornikov Slovenije. "Izkušnje kažejo, da nadzorni sveti, ki nimajo pristojnosti samostojno imenovati in odpoklicati direktorjev, zelo težko izvajajo nadzorno funkcijo, ker do direktorja nimajo neke prave avtoritete. Direktor bo vedno vzel resno nadzor, ki ga izvaja tisti, ki mu je nadrejen, kar pomeni, da tudi odloča o njegovem mandatu in plačilu," je povedal Gorazd Podbevšek, predsednik strokovnega sveta Združenja nadzornikov Slovenije.
Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Bratuškova, za Planet zadeve še niso komentirali.
Kovač: Tak postopek je nesprejemljiv
Zadnje kadrovske poteze je komentiral tudi ekonomist Bogomir Kovač. Kot je povedal, je videno sprto z dobro prakso in temeljnimi pravili korporativnega upravljanja. "Nerazumljivo je, da v zadnjem času na najrazličnejših področjih naletimo na toliko kršitev," je dejal.
Postopek, ki ga je izvedla ministra oziroma vlada, je nesprejemljiv, pravi Kovač. Dodal je, da ko se odpre razpis, veljajo določeni akti in pravila, ki jih do konca razpisa ni mogoče menjati. V nasprotnem primeru je možnost pritožb velika.
Na vprašanje, kakšen je smisel nadzornega sveta, če mu ministrica odvzame eno od njegovih ključnih pristojnosti, pa je povedal, da ima "nadzorni svet svojo vlogo, ki jo mora odigrati. Konec koncev je postavljanje uprav in bedenje nad strategijami razvoja edina stvar, ki jo nadzorni svet ima poleg finančnih presoj".
Politične posledice in odgovornost bo morala sprejeti ministrica, z njo pa vlada, pravi Kovač. "To, kar se je začelo dogajati v zadnjem mesecu dni na področju korporativnega upravljanja, kaže na to, da se je vlada čutila dovolj samozavestno, da je bilo izstavljenih nekaj računov, in da je to rezultat starih praks, za katere smo upali, da se ne bodo ponovile," pravi Kovač.
Posmeh pravni državi in vsem državljanom
Ogorčenje nad tovrstnimi posegi v korporativno upravljanje je izrazil tudi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Boris Štefanec. "Gre za posmeh pravni državi in vsem državljanom. Takšno vedenje vlade je nepojmljivo. Človek tega ne more razumeti. Govorimo namreč o ničelni toleranci do korupcije, vedemo pa se tako, kot se. Gre za pojem integritete in preglednosti," je ogorčen Štefanec.
Napovedal je, da bo morala komisija sicer pred uradno sprožitvijo postopka pridobiti še ustrezno dokumentacijo. "So pa medijski podatki dovolj jasni in alarmantni, da komisija ne more iti mimo tega," je zatrdil.
23