Bo EU znala izkoristiti kitajsko priložnost?

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in vodja Evropske komisije Jose Manuel Barroso s predsednikom Xi Jinpingom in premierjem Li Keqiangom govorijo o zagonu pogajanja o investicijskem sporazumu. Barroso je v Peking odšel v spremstvu komisarjev za trgovino, promet, regionalno politiko in energijo.

Na prvem srečanju voditeljev EU z novim kitajskim vodstvom je v ospredju trgovina. Evropa je najpomembnejša kitajska trgovinska partnerica, Kitajska pa za EU druga najpomembnejša za ZDA. Obe strani upata, da bosta vendarle podpisali investicijski dogovor, ki naj bi zmanjšal trgovinske napetosti.

Evropa ne želi odpraviti embarga Bilateralni odnos so v zadnjem času otežili številni trgovinski spori, od solarnih plošč do protekcionističnih ukrepov proti kitajskemu uvozu v Evropo. Bruselj ne želi končati embarga na orožje za Kitajsko, uvedenega po pokolu na Trgu nebeškega miru (kot so razkrile objavljene ameriške depeše, se EU lastnega embarga ne drži najbolj), ali ukrepov proti kitajskemu izvozu tekstila. Le nekaj dni pred vrhom pa je špansko sodišče izdalo tiralico za nekdanjim kitajskim predsednikom Jiang Zeminom na podlagi ovadbe tibetanskih aktivistov, ki mu očitajo genocid v Tibetu v času njegove vladavine.

Kitajske reforme Nekaj tednov pred vrhom Kitajska-EU so na tretjem plenarnem zasedanju 18. centralnega odbora partije predstavili nove reforme, ki naj bi Kitajski omogočile premik k postindustrijski družbi in gospodarski rasti, ki jo poganja povpraševanje. Ključno vprašanje je, ali lahko EU izkoristi val reform, ki pokrivajo trg, vlado in podjetja ter osem temeljnih sektorjev: finance, davke, državno lastnino, socialno državo, zemljo, tuje investicije, inovacije in dobro vladanje. Cilj reform je zmanjšati vlogo države v gospodarstvu, zagotoviti socialno varnost in prodajo zemlje v kolektivni lasti. Reforme naj bi izvajali v prihodnjem desetletju.

Priložnost za EU Reforme predstavljajo novo priložnost za EU, še posebej evropske multinacionalke. Premik k rasti, ki jo poganja povpraševanje, bi lahko izkoristili evropski stari in novi igralci. Kitajsko zanimanje za inovacije bi lahko povečalo evropsko zanimanje za skupne projekte raziskav in razvoja, velikanski urbanizacijski načrti pa bi lahko izkoristili evropski infrastrukturni, gradbeni in nepremičninski igralci. Finančne reforme so lahko priložnost za evropske banke in druge finančne institucije. Veliko potenciala za sodelovanje Evropa in Kitajska vidita na področju zelene energije.

Skokovito povečevanje investicij Verjetno najpomembnejša reforma pa je odpiranje kitajskih vrat tujim investitorjem. V preteklosti so bile tuje investicije enosmerna cesta. Tuje multinacionalke so vlagale na Kitajskem, a to je že zdavnaj zgodovina. Med letoma 2006 in 2009 so se kitajske investicije v Evropo potrojile. Potem so se še enkrat potrojile med letoma 2009 in 2011. Lani so kitajske investicije v Evropo skupaj znašale 12,6 milijarde dolarjev, kar je 21 odstotkov več kot leto prej.

Kitajska kupuje evropske obveznice Kitajska je v času dolžniške krize kupila milijarde evrov vredne obveznice, predvsem grške, irske, italijanske, portugalske in španske. Kritiki trdijo, da je Peking s tem kupoval politični vpliv v EU, Kitajska pa vztraja, da gradi trdnejše vezi in podpira evropsko gospodarstvo, da bi se trgovina med obema lahko nemoteno razvijala. V času, ko je rast v evroobmočju minimalna, so kitajske investicije lahko ključnega pomena. Kitajske nove reforme so vsekakor v interesu Evrope, vprašanje pa je, ali jih bo stara celina znala izkoristiti.