SiolNET. Novice Svet
3,15

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bi morala Slovenija postati del višegrajske skupine?

3,15

termometer

Češka navijačica
Foto: Reuters

Višegrajska skupina, ki združuje Češko, Slovaško, Madžarsko in Poljsko, temelji na skupni polpretekli in tudi bolj oddaljeni zgodovini. Je lahko del te skupine tudi Slovenija?

Višegrajska skupina je bila ustanovljena 15. februarja 1991, ko so se voditelji takrat še Češkoslovaške, Poljske in Madžarske sestali v madžarskem mestu Visegrad in ustanovili Višegrajsko skupino. Po razpadu Češkoslovaške na Češko in Slovaško je skupina znana tudi kot višegrajska četverica (V4). 



Višegrajske države povezuje zgodovina

Višegrajska države so torej srednjeevropske države, ki jih je po drugi svetovni vojni zasedla sovjetska Rdeča armada in so morale postati tako imenovani sateliti mogočne Sovjetske zveze in del Varševskega vojaškega pakta.

Vsi štirje narodi so imeli s Sovjetsko zvezo (Rusijo) trpke izkušnje: sovjetski tanki so leta 1956 zatrli madžarsko vstajo in leta 1968 praško pomlad (na fotografiji tanki Rdeče armade v Pragi). Še prej, leta 1939, je Stalinova Rdeča armada skupaj s Hitlerjevim wehrmachtom napadla in razkosala Poljsko, v Katynskem gozdu pa pomorila ujete poljske častnike. Vsi štirje narodi so imeli s Sovjetsko zvezo (Rusijo) trpke izkušnje: sovjetski tanki so leta 1956 zatrli madžarsko vstajo in leta 1968 praško pomlad (na fotografiji tanki Rdeče armade v Pragi). Še prej, leta 1939, je Stalinova Rdeča armada skupaj s Hitlerjevim wehrmachtom napadla in razkosala Poljsko, v Katynskem gozdu pa pomorila ujete poljske častnike. Foto: Reuters

Zavezništvo na poti v EU in Nato

Po padcu berlinskega zidu ter razpadu Sovjetske zveze in Varšavskega pakta je višegrajsko četverico povezal skupni interes – približevanje in vključevanje v Nato in EU.

V zadnjem času pa je nov smisel obstoja višegrajski skupini dalo skupno nasprotovanje politiki prerazdeljevanja prosilcev za azil po vseh članicah EU. Na fotografiji (od leve proti desni): češki premier Bohuslav Sobotka, madžarski premier Viktor Orban, poljska premierka Beata Szydlo in slovaški premier Robert Fico. V zadnjem času pa je nov smisel obstoja višegrajski skupini dalo skupno nasprotovanje politiki prerazdeljevanja prosilcev za azil po vseh članicah EU. Na fotografiji (od leve proti desni): češki premier Bohuslav Sobotka, madžarski premier Viktor Orban, poljska premierka Beata Szydlo in slovaški premier Robert Fico. Foto: Reuters

Slovenijo z Višegrajci povezuje skupna habsburška zgodovina

Če Slovenija z višegrajsko četverico ne deli skupne zgodovine po letu 1945, saj je komunistična Jugoslavija ni bila del Varšavskega pakta in pod neposrednim nadzorom Sovjetske zveze, pa nas veliko bolj povezuje skupna habsburška zgodovina.

Slovenci, Čehi, Slovaki, Madžari in tudi precejšen del Poljakov (jug Poljske s Krakovom) so bili namreč pred letoma 1918 del Habsburške monarhije. Slovenci, Čehi in Poljaki del avstrijske polovice, Slovaki in Madžari del ogrske polovice.

Bogati in revni Višegrajci

Višegrajska skupina se glede na bogastvo deli na bogatejši in revnejši del. Bogato polovico predstavljata Češka in Slovaška, revnejši del pa Madžarska in Poljska. Poglejmo bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca leta 2016 po podatkih Svetovne banke.

  • Češka: 15.984 evrov
  • Slovaška: 14.434 evrov
  • Madžarska: 11.082 evrov
  • Poljska: 10.826 evrov 

Za primerjavo: Slovenija je lani imela: 18.642 evrov.

Češka je glede na BDP na prebivalca najbogatejša višegrajska država, Praga pa eno najbogatejših evropskih mest. Češka je glede na BDP na prebivalca najbogatejša višegrajska država, Praga pa eno najbogatejših evropskih mest. Foto: Reuters

Zaostajanje Madžarske v času prehoda iz socializma v tržno gospodarstvo

Zanimivo je, da je bilo razmerje med Višegrajkami ob zlomu komunizma in začetku tranzicije malce drugačno. Po podatkih Združenih narodov iz leta 1992 je bila takrat najbogatejša Madžarska. Njen BDP na prebivalca je - preračuno iz dolarjev - znašal 3.260 evrov. Sledila je Češka (2.926 evrov), nato Poljska (2.151 evrov) in kot zadnja Slovaška (2.102 evra). 

Razlog za takratno prednost Madžarske pred Češko in Poljske pred Slovaške je verjetno v tem, da je precejšen del madžarskega in poljskega bogastva temeljil na sposojenem kapitalu z Zahoda. Po letu 1971 so namreč nekatere socialistične države začele najemati posojila pri zahodnih bankirjih, med njima tudi Madžarska in Poljska. 

Madžarska je bila v času tranzicije po letu 1990 v primerjavi s Čehi in Slovaki precej manj uspešna. Madžarska je bila v času tranzicije po letu 1990 v primerjavi s Čehi in Slovaki precej manj uspešna. Foto: Reuters

Zadolženi Madžari in Poljaki

Madžarska je imela tako najvišji dolg na prebivalca v trdni valuti za železno zaveso, Poljska pa se je od leta 1971 do 1980 z 1,1 milijarde dolarjev zadolžila na kar 25 milijard dolarjev. Češkoslovaška, kjer so vladali bolj strogi stalinisti, ni bila naklonjena najemanju tujih posojil (vir: Mark Mazower, Temna celina). 

Gledano dolgoročno to ni bila napačna poteza, saj sta bili po zlomu komunizma manj zadolženi Češka in Slovaška bolj uspešni kot Madžarska in Poljska.

Madžarska je z Viktorjem Orbanom zavila na desno. Madžarska je z Viktorjem Orbanom zavila na desno. Foto: Reuters

Čehi in Slovaki na levo, Madžari in Poljaki na desno

Bogata in revna polovica višegrajske četverice se razlikujeta tudi po trenutni politični usmeritvi. Če v bogatejši polovici – na Češkem in Slovaškem - zadnja leta vladajo socialdemokrati, je v revnejši polovici – Madžarska in Poljska – v zadnjih letih na oblasti desnica.

Res pa je, da se češki in slovaški socialdemokrati precej razlikujejo od zahodnih socialdemokratov, na primer glede politike do prosilcev za azil in varovanja mej pred nezakonitimi migranti. Pri tem ni velikih razlik med nekdanjim predsednikom čeških socialdemokratov in zdajšnjim češkim predsednikom Milošem Zemanom in madžarskim konservativnim premierjem Viktorjem Orbanom.

V prvih letih prehoda iz socializma v tržno gospodarstvo je bil češki premier protržno usmerjeni Vaclav Klaus (desno). Leta 1998 ga je na čelu vlade zamenjal socialdemokrat Miloš Zeman (levo). Od leta 1998 naprej so Češki večinoma vladali socialdemokratski premierji, razen v obdobju med letoma 2006 do 2010 (češki socialdemokrati niso preimenovani nekdanji komunisti, ampak so bili ustanovljeni po žametni revoluciji leta 1989). V prvih letih prehoda iz socializma v tržno gospodarstvo je bil češki premier protržno usmerjeni Vaclav Klaus (desno). Leta 1998 ga je na čelu vlade zamenjal socialdemokrat Miloš Zeman (levo). Od leta 1998 naprej so Češki večinoma vladali socialdemokratski premierji, razen v obdobju med letoma 2006 do 2010 (češki socialdemokrati niso preimenovani nekdanji komunisti, ampak so bili ustanovljeni po žametni revoluciji leta 1989). Foto: Reuters

Češka lustracija komunistov

V Sloveniji je na desnici precej razširjena teza, da je češka uspešnost posledica lustracije nekdanjih komunistov. Leta 1991 je takrat še Češkoslovaška sprejela zakon o lustraciji, ki je določenim skupinam ljudi prepovedal, da bi imeli pomembne položaje v javni upravi, vojski, policiji, ustavnem sodišču in državnih podjetjih.

Lustracija, ki na Češkem velja še zdaj, na Slovaškem pa je veljala do leta 1996, je bila predvsem naperjena proti članom in sodelavcem tajne politične policije in visokim partijskim funkcionarjem.

Nekdanji komunistični direktor državnega podjetja na čelu vlade?

A oktobra letos bo verjetno novi češki premier postal milijarder Andrej Babiš s svojo levoliberalno stranko Ano. Babiš, ki je drugi najbogatejši Čeh, je bil pred žametno revolucijo del komunistične nomenklature, bogastvo pa je pridobil s tem, da je privatiziral nekdanje državno podjetje, v katerem je bil zaposlen v času komunizma.

Po nekaterih očitkih je Babiš v času komunizma sodeloval tudi s češko komunistično tajno službo in celo z zloglasno sovjetsko tajno službo KGB, kar sam zanika. A očitki o komunistični preteklosti, kot kaže, nimajo več velikega vpliva na odločitve čeških volivcev. Po nekaterih očitkih je Babiš v času komunizma sodeloval tudi s češko komunistično tajno službo in celo z zloglasno sovjetsko tajno službo KGB, kar sam zanika. A očitki o komunistični preteklosti, kot kaže, nimajo več velikega vpliva na odločitve čeških volivcev. Foto: Getty Images

Češki komunisti

Kljub lustraciji pa Čehi niso prepovedali komunistične stranke, ki je zdaj s skoraj nespremenjenim imenom (Komunistična partija Češke in Moravske) tretja najmočnejša stranka v državi in v koaliciji s socialdemokrati ponekod vlada na lokalni ravni.

Poljska je država brez levice

Če so se v nekaterih višegrajskih državah komunisti (s spremenjenim ali nespremenjenim imenom) obdržali, pa so v zadnjih letih postali nepomembni na Poljskem. 

V poljskem parlamentu namreč že nekaj let ni več poljskih socialdemokratov, to je nekdanjih komunistov. Najmočnejši politični stranki sta vladajoča desna stranka Zakon in pravica (članica Evropske zveze konservativcev in reformistov) in opozicijska desnosredinka Državljanska platforma (članica Evropska ljudske stranke). 

Vse višegrajske države so glede na svojo preteklost pretežno katoliške države. A tudi glede tega so velike razlike. Na eni strani je Poljska, ki velja za eno najbolj katoliških, če ne najbolj katoliško državo v Evropi (Poljak je bil tudi papež Janez Pavel II.), na drugi strani pa Češka, kjer je velika večina prebivalca ravnodušna do vere. Vse višegrajske države so glede na svojo preteklost pretežno katoliške države. A tudi glede tega so velike razlike. Na eni strani je Poljska, ki velja za eno najbolj katoliških, če ne najbolj katoliško državo v Evropi (Poljak je bil tudi papež Janez Pavel II.), na drugi strani pa Češka, kjer je velika večina prebivalca ravnodušna do vere. Foto: Reuters

Družbeno liberalni Čehi, ki ne verjamejo v Boga

Po podatkih ameriške ustanove Pew Research Centre se 76 odstotkov Čehov ne identificira z nobeno versko skupnostjo in samo 29 odstotkov Čehov verjame v Boga (za razliko od 86 odstotkov Poljakov, ki verjamejo v Boga), 68 odstotkov jih nikoli ne moli in 55 odstotkov nikoli ne hodi v cerkev.

V primerjavi z bolj konservativnimi Poljaki kar 84 odstotkov Čehov podpira splav in 65 odstotkov istospolne poroke. Vzroke za to versko ravnodušnost Čehov do katolištva je treba iskati v njihovi zgodovini, saj so v 15. stoletju večinoma odpadli od Katoliške cerkve in sledili idejam na grmadi zažganega verskega reformatorja Jana Husa. V 17. stoletju je nemško plemstvo po zmagi nad Čehi v 30-letni vojni deželo rekatoliziralo.

Višegrajski eksperimenti z enotno davčno stopnjo

Leta 2004 je Slovaška, ki jo je takrat vodil krščanski demokrat Mikulaš Dzurinda, kot prva med višegrajskimi državami uvedla enotno davčno stopnjo, da bi privabila tuje naložbe. 

Kot menijo številni, je prav enotna 19-odstotna davčna stopnja zaslužna za visoko rast BDP Slovaške, padec brezposelnosti z 20 na 10 odstotkov in znižanje javnega dolga s 50 na 21 odstotkov BDP do leta 2008. 

Drugi opozarjajo, da je na te dobre gospodarske rezultate vplival tudi vstop Slovaške v EU leta 2004 (vir: Andreas Peichl, The London School of Economcs). Vsekakor je Slovaška v zadnjih letih s pomočju tujih vlaganj postala največja izdelovalka avtomobilov na svetu na prebivalca. Kot menijo številni, je prav enotna 19-odstotna davčna stopnja zaslužna za visoko rast BDP Slovaške, padec brezposelnosti z 20 na 10 odstotkov in znižanje javnega dolga s 50 na 21 odstotkov BDP do leta 2008.  Drugi opozarjajo, da je na te dobre gospodarske rezultate vplival tudi vstop Slovaške v EU leta 2004 (vir: Andreas Peichl, The London School of Economcs). Vsekakor je Slovaška v zadnjih letih s pomočju tujih vlaganj postala največja izdelovalka avtomobilov na svetu na prebivalca. Foto: Reuters

Slovaški socialdemokrati proti enotni davčni stopnji

A enotna davčna stopnja je imela tudi kritike na levici, češ da je socialna nepravična. Januarja 2013 je socialdemokratska vlada Roberta Fice v sklopu varčevalnih ukrepov odpravila enotno davčno stopnjo in znova uvedla progresivno obdavčitev dohodkov.

Samo malenkostno, saj je pri davku na dohodek poleg 19-odstotne dodala še 25-odstotno stopnjo. Zvišala je tudi davek na dobičke pravnih oseb. Sprva na 23 odstotkov, nato pa zmanjšala na 22 in letos na 21 odstotkov.

Madžarski davčni raj za tuje vlagatelje

Po slovaškem zgledu je leta 2015 enotno davčno stopnjo pri davku na dohodek v višini 15 odstotkov uvedla Češka, leta 2011 pa Madžarska. Edina, ki ni nikoli eksperimentirala z enotno davčno stopnjo, je Poljska.

Ironija je, da je kariera Mikulaša Dzurinde, ki je Slovaški vladal med letoma 1998 in 2006, po uvedbi enotne davčne stopnje šla samo navzdol. Od leta 2016 njegove krščanskodemokratske stranke ni več v parlamentu. Dzurinda je od decembra 2013 predsednik Centra Wilfrieda Martensa za evropske študije, ki deluje v okrilju Evropske ljudske stranke. Ironija je, da je kariera Mikulaša Dzurinde, ki je Slovaški vladal med letoma 1998 in 2006, po uvedbi enotne davčne stopnje šla samo navzdol. Od leta 2016 njegove krščanskodemokratske stranke ni več v parlamentu. Dzurinda je od decembra 2013 predsednik Centra Wilfrieda Martensa za evropske študije, ki deluje v okrilju Evropske ljudske stranke. Foto: Reuters

Madžarska je, da bi privabila tuje naložbe, letos znižala davek na dobiček pravnih oseb na devet odstotkov, kar je najmanj v EU. A po drugi strani ima naša vzhodna soseda najvišji davek na dodano vrednost (DDV) v EU, in sicer ta znaša 27 odstotkov (s 5- in 18-odstotno znižano stopnjo).

Nekaj statističnih podatkov o višegrajski četverici (bruto domači proizvod države in število prebivalcev)

Poljska: 411 milijard evrov (38,6 milijona prebivalcev)

Češka: 159 milijard evrov (10,6 milijona prebivalcev)

Slovaška: 76 milijard evrov (5,4 milijona prebivalcev)

Madžarska: 106 milijard evrov (9,8 milijona prebivalcev)

Skupaj višegrajska skupina: 753 milijard evrov (64,4 milijona prebivalcev). 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 2
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin