Vse, kar ste si vedno želeli vedeti o Češki

Češka je, podobno kot Slovenija, po letu 1990 morala opraviti tranzicijo – prehod iz socializma v kapitalizem. Češka oziroma takrat še Češkoslovaška je od zatrtja praške pomladi leta 1968 veljala za strogo komunistično državo.

• Zakaj je Slovenija bogatejša od višegrajske četverice
• Zakaj je Slovenija za zdaj še bogatejša od Češke
• To so milijarderji, ki nočejo biti zgolj strici iz ozadja
• Zakaj je Slovenija bogatejša od Hrvaške

Po žametni revoluciji gre Češka na desno

Po žametni revoluciji konec leta 1989, ko so množični protesti končali komunistično vladavino, pa se je Češka oziroma do leta 1993 Češkoslovaška obrnila na desno. 

Havel v Hradčanih

Predsednik države je postal dramatik Vaclav Havel, nekdanji dolgoletni protikomunistični oporečnik (nekakšna češka različica slovenskega oporečnika Jožeta Pučnika). Havel je bil češki predsednik vse do leta 2003.

Vaclav Havel Foto: Reuters
Zdaj že pokojni Vaclav Havel (umrl je decembra 2011) je bil češki dramatik, filozof in politični oporečnik. Po zatrtju praške pomladi leta 1968 ni smel več delati v gledališču, zato je moral poprijeti za fizična dela, da je lahko preživel. Še vedno je pisal drame in jih sam izdajal ter postal glavni politični oporečnik komunistični oblasti. Večkrat je bil zaprt, najdlje od maja 1979 do februarja 1983. V času žametne revolucije je bil predsednik Državljanskega foruma. 29. decembra 1989 so ga v parlamentu izvolili za češkoslovaškega predsednika, po razpadu Češkoslovaške pa za predsednika Češke.

Občudovalec Thatcherjeve na čelu češke vlade

Julija 1992 je predsednik zadnje češkoslovaške vlade postal ekonomist Vaclav Klaus, ustanovitelj stranke Državljanski demokratski forum (ODS).

Klaus, ki se je zgledoval po britanski premierki Margaret Thatcher, je po razpadu Češkoslovaške leta 1993 postal tudi prvi češki premier.

Foto: Reuters
Thatcherjanec Vaclav Klaus je bil češki premier na začetku prehoda v tržno gospodarstvo. Med letoma 2003 in 2013 je bil zdaj 75-letni Klaus češki predsednik. Znan je kot velik evroskeptik in ne verjame v človekov vpliv na podnebne spremembe. Za okoljevarstveno ideologijo pravi, da je največja grožnja svobodi, demokraciji in blaginji. Leta 1999 je nasprotoval Natovemu bombardiranju Srbije in kot predsednik države na Kosovo ni želel poslati češkega veleposlanika.

Namesto zagovornika svobodnega trga premier postane socialdemokrat

A že leta 1998 se je zgodil preobrat na levo, saj je novi premier postal Miloš Zeman, voditelj po žametni revoluciji ustanovljene socialdemokratske stranke.

Miloš Zeman Foto: Reuters
72-letni Miloš Zeman je predsednik Češke od leta 2013. Bil je prvi neposredno izvoljeni češki predsednik – tako Havel kot Klaus sta bila izvoljena v parlamentu. V času praške pomladi je bil Zeman pripadnik reformnih komunistov, ki jih je vodil Aleksander Dubček. Leta 1989 je sodeloval v žametni revoluciji, leta 1992 pa se je vključil v novoustanovljeno socialdemokratsko stranko. Med letoma 1998 in 2001 je bil predsednik vlade. Leta 2007 je izstopil iz socialdemokratske stranke in ustanovil lastno levosredinsko stranko – Stranko državljanskih pravic.

Tako kot predhodnik Klaus tudi Zeman dviga veliko prahu s svojimi izjavami. Prihod migrantov iz muslimanskih držav v Evropo je označil za organizirano invazijo, islam pa kot nezdružljiv z zahodnim načinom življenja. Je velik nasprotnik prerazdeljevanja prosilcev za azil po državah EU. Tako kot Klaus tudi noče imenovati veleposlanika na Kosovu. Zeman je tudi navdušen nad novim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom.

Velik poraz desnice leta 2013

Socialdemokrati so potem vodili češke vlade vse do leta 2006, ko se je na oblast spet vrnila ODS in ohranila oblast vse do leta 2013. Na volitvah oktobra 2013 pa se je zgodil silovit premik na levo, podobno kot se je zgodilo na slovenskih predčasnih volitvah 2014, ko je levica dobila ustavno večino. 

Vzpon populista Babiša

Od 200 sedežev v češkem parlamentu jih je kar 130 pripadlo strankam, ki jih lahko uvrščamo na levico: socialdemokrati, komunisti in populistična stranka Ano (ta je na evropski ravni članice liberalne Alde), ki jo vodi milijarder Andrej Babiš. Vlado so potem sestavili socialdemokrati, Babiš in krščanski demokrati. Premier je socialdemokrat Bohuslav Sobotka.

Andrej Babiš Foto: Reuters 62-letni Babiš, ki ima pod palcem 3,1 milijarde evrov, je drugi najbogatejši Čeh (ker je po rodu Slovak, ga nekateri razglašajo tudi za najbogatejšega Slovaka). Babiš je sin nekdaj vplivnega češkoslovaškega komunističnega funkcionarja in je bil v obdobju komunizma direktor v državnem podjetju Petrimex. Očitajo mu tudi, da je pred žametno revolucijo sodeloval s sovjetsko tajno službo KGB in češkoslovaško tajno službo StB, kar pa sam zanika.

Babiš je obogatel v času tranzicije, ko je postal šef in pozneje lastnik koncerna Agrofert (tega je leta 1993 ustanovilo državno podjetje Petrimex, op. p.), ki se med drugim ukvarja s pridelavo in predelavo hrane, izdelavo kemikalij in gradbeništvom. Babiš je pozneje poslovanje širil tudi na področje medijev, kar mu precej pomaga pri zdajšnjem političnem vzponu.

Spomladi 2012 se je odločil za neposredni vstop v politiko, saj je ustanovil populistično stranko ANO (kratica za: Akcija nezadovoljnih državljanov; ano poleg tega v češčini pomeni "da"). Na volitvah oktobra 2013 se je njegova stranka dobro odrezala, saj je dobil skoraj 19 odstotkov glasov, zaostala je zgolj za socialdemokrati. Od januarja 2014 do maja 2014 je bil Babiš finančni minister in namestnik premierja v vladi Bohuslava Sobotke.

Levica bo dobila okoli 60 odstotkov glasov

Po napovedih bo podobno razmerje, kot je bilo na volitvah leta 2013, tudi na volitvah letos oktobra. Po eni od zadnjih napovedi bo zmagal Babišev Ano z 28,5 odstotka, drugi bodo socialdemokrati s 17 odstotki, tretji komunisti s 14 odstotki.

Liberalno-konservativnima strankama ODS in TOP 09 so anketarji namerili 10,8 in 9,8 odstotka, krščanskim demokratom 7,4 odstotka, sledi protiislamska stranka japonskega Čeha Tomia Okamure s 4,4 odstotka.

Vojtech Filip Foto: Reuters Za Češko je značilno tudi, da se po žametni revoluciji in zlomu komunizma češki komunisti niso preimenovali v socialdemokrate ali socialiste. Komunistična stranka Češke in Moravske, ki jo od leta 2005 vodi Vojtech Filip, je trenutno tretja najmočnejša stranka. Po letu 1990, ko so bili poraženi na volitvah, češki komunisti niso nikoli sodelovali v češki vladi, pač pa sodelujejo s socialdemokrati pri vodenju desetih čeških regij. Od leta 1991 do leta 2000 je na Češkem veljal lustracijski zakon, ki je vsem zaposlenim v komunistični tajni službe StB (torej tisti, s katero naj bi sodeloval tudi Babiš, op. p.), prepovedal zaposlitev v javnem sektorju.