Bančna tajnost se poslavlja. Konec davčnih oaz?

Medtem ko je bila pretekli teden na naslovnicah svetovnih medijev krimska kriza, jo je v Nemčiji za nekdaj dni zasenčila obsodba Ulija Hoenessa. Predsednik münchenskega nogometnega velikana Bayerna je bil namreč zaradi davčne utaje obsojen na tri leta in pol zapora. V švicarskih bankah naj bi pred nemškimi dacarji skril več kot dvajset milijonov evrov, po najskrajnejših ocenah pa kar 400 milijonov evrov.

Za okoli tisoč milijard evrov davčnih utaj Primerov, kot je Hoenessev, je veliko, po nekaterih ocenah naj bi bile države EU zaradi davčnih utaj prikrajšane za okoli tisoč milijard evrov letno. Leta 2008 je bila tako pripravljena sprememba t.i. obrestne direktive oziroma razširitev evropskih pravil o obdavčevanju dohodkov od prihrankov, ki naj bi prinesla samodejno izmenjavo bančnih podatkov in bila ključen korak v boju proti davčnim utajam. Kot piše na spletni strani OFR, naj bi šlo za razširitev pravil tudi na sklade, ustanove in zavarovanja.

Toda sprememba direktive ni zaživela, saj sta bila Avstrija in Luksemburg proti samodejni izmenjavi bančnih podatkov oziroma odpravi bančne tajnosti. V njunih bankah namreč hrani denar tudi veliko tujcev in tujih podjetij, skladov in ustanov.

Avstrija in Luksemburg: Tudi Švica naj odpravi bančno tajnost Poleg tega so tako Avstrijci kot Luksemburžani prepričani, da bi njihove banke z odpravo bančne tajnosti za tujce prišle v slabši položaj v primerjavi z bankami zunaj EU, za katere ta direktiva ne bo veljala – predvsem z bankami v Švici, pa tudi v Liechtensteinu, San Marinu, Monaku in Andori.

Še pred tedni je bilo veliko negotovosti, ali bodo na današnjem vrhu EU sploh razpravljali o uvedbi izmenjave bančnih podatkov oziroma o spremembi t.i. obrestne direktive. Razlog za odlog naj bi bili spet zadržki naše severne sosede in Luksemburga.

Leta 2017 konec bančne tajnosti za tujce v Avstriji Pred desetimi dnevi pa se je malce omehčala Avstrija, saj je avstrijski zunanji minister Michael Spindelegger napovedal, da bo bančne tajnosti za tujce predvidoma konec z letom 2017.

A Avstrijci pravijo, da bodo prevzeli standarde izmenjave bančnih podatkov, ki jih bo določil OECD in ne EU, in sicer zato, da se bodo s tem izognili vzporednim strukturam.

Avstriji je sledil Luksemburg. Tako je pretekli teden luksemburški premier Xavier Bettel napovedal podporo sistemu izmenjave podatkov na današnjem vrhu EU. Pri tem je predpogoj za uvedbo tega sistema bistven napredek pri prizadevanjih, da bo izmenjava podatkov veljala tudi za Švico in druge države.

EU se sicer o izmenjavi bančnih podatkov pogaja tudi s Švico, Liechtensteinom, Monakom, Andoro in San Marinom. Kot zatrjuje evropski komisar za obdavčevanje Algirdas Šemeta, pogajanja s peterico dobro napredujejo, do rezultatov naj bi prišli že do konca leta.