Ponedeljek, 2. 10. 2023, 16.48
1 leto, 2 meseca
Armenija poroča o streljanju in smrtnih žrtvah ob meji z Azerbajdžanom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,32
Domnevno streljanje se je zgodilo zgolj dan po prihodu misije ZN v regijo Gorski Karabah, nad katero je azerbajdžanska vojska bliskovito prevzela nadzor po vojaški operaciji v sredini septembra. Iz regije, ki leži na ozemlju Azerbajdžana, je zbežalo že skoraj vseh 120 tisoč etničnih Armencev, ki so nekdaj pomenili večino prebivalstva v Gorskem Karabahu.
Armenija je danes obtožila azerbajdžanske vojake, da so v bližini armensko-azerbajdžanske meje streljali na armensko vozilo, pri čemer naj bi bile tudi smrtne žrtve. Azerbajdžanske oblasti so obtožbe Erevana odločno zanikale. Medtem je Moskva sporočila, da naj bi neznani ostrostrelec meril na rusko-azerbajdžansko patruljo, smrtnih žrtev pa ni bilo.
"Po streljanju pripadnikov azerbajdžanske vojske so bile žrtve na armenski strani," je danes sporočilo armensko ministrstvo za obrambo. Ministrstvo za obrambo v Bakuju pa je kmalu zatem objavilo izjavo, v kateri je odločno zanikalo trditve o streljanju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pozneje je armensko ministrstvo sporočilo še, da je v streljanju umrl armenski vojak, dva pa naj bi bila ranjena. Dodali so, da so Azerbajdžanci streljali na vozilo, ki je dostavljalo hrano za osebje armenskih bojnih postojank v okolici vasi Kut na vzhodu Armenije.
Rusija pa je sporočila, da naj bi na rusko-azerbajdžansko skupno patruljo streljal neidentificiran ostrostrelec, pri čemer ni bilo smrtnih žrtev. "Poveljstvo ruskega mirovnega kontingenta skupaj s predstavniki Azerbajdžana in Gorskega Karabaha preiskuje incident," je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.
Tisti, ki še ostajajo v regiji in bi jo želeli zapustiti, se morajo obrniti na Rdeči križ.
Do poročil o streljanju je prišlo zgolj dan po prihodu misije ZN v regijo Gorski Karabah, nad katero je azerbajdžanska vojska bliskovito prevzela nadzor po vojaški operaciji v sredini septembra. Iz regije, ki leži na ozemlju Azerbajdžana, je zbežalo že skoraj vseh 120 tisoč etničnih Armencev, ki so nekdaj pomenili večino prebivalstva v Gorskem Karabahu.
Po navedbah tiskovne predstavnice armenske vlade Nazeli Bagdasarjan je do danes v Armenijo prispelo 100.514 "prisilno razseljenih oseb". Povedala je še, da je danes Gorski Karabah zapustil zadnji avtobus z begunci, preostali pa so odšli z osebnimi avtomobili.
Vodja armenskih separatistov v regiji Samvel Šahramanjan je medtem sporočil, da bo v regiji ostalo nekaj njihovih uradnikov, pa tudi pripadniki reševalnih služb, prostovoljci in nekatere osebe s posebnimi potrebami. Pred azerbajdžansko vojaško operacijo pretekli teden naj bi sicer v Gorskem Karabahu živelo okoli 130 tisoč ljudi.
Med razseljenimi okoli 30 tisoč otrok
Unicef pa je danes sporočil, da je bilo med več kot 100 tisoč razseljenimi osebami iz Gorskega Karabaha tudi približno 30 tisoč otrok. "Ob tej krizi je naša glavna skrb dobro počutje teh otrok in njihovih družin, ki se spopadajo z izzivi izredno hitre selitve," so med drugim zapisali v izjavi.
"Pozivamo vse vpletene strani in tiste, ki imajo vpliv nanje, naj pred vsem drugim dajo prednost varnosti in preživetju otrok," je še poudaril Unicef in dodal, da jim je za otroke in njihove družine za zdaj uspelo zagotoviti varne prostore, osnovne higienske in medicinske pripomočke ter zdravila.
