Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Nedelja,
22. 11. 2015,
16.22

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Argentina volitve

Nedelja, 22. 11. 2015, 16.22

8 let

Argentina pred zgodovinskim obratom?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0
Argentina danes v drugem krogu izbira novega predsednika države. Kaže, da ima dežela tanga po 12 letih kirchnerizma dovolj.

Argentina danes prvič v zgodovini svojega predsednika voli v drugem krogu. Po tem, ko trenutna predsednica Cristina Fernández de Kirchner ne more več kandidirati, ker je na oblasti že dva mandata (pred tem pa je Argentino od leta 2003 vodil njen mož Néstor Kirchner), je za svojega kandidata izbrala Daniela Sciolija (Frente para la Victoria). A ta je v prvem krogu, 25. oktobra, le za slabe tri odstotke premagal Mauricija Macrija iz koalicije Cambiemos, ki je že nekaj časa največji trn v peti kirchneristom.

Kampanja ustrahovanja Po nepričakovano slabem rezultatu, ki je bil po mnenju analitikov posledica nezadovoljstva nad delom trenutne predsednice, se je Scioli poskušal od nje oddaljiti. V kampanjo je vstopil z geslom "Bolj Scioli kot kadarkoli" (más Scioli que nunca).

Dejansko pa se vplivu predsednice ni mogel izogniti. Začel prevzemati njene metode, prešel v ostre napade na Macrija in ljudi strašil, da bodo, če bo zmagal Macri, izgubili vse socialne pridobitve teh let (v zakulisju naj bi kirchneristom svetoval João Santana, ki je podobno kampanjo nedavno vodil tudi v Braziliji, z upanjem na podoben rezultat). A kaže, da je ta kampanja povzročila ravno obraten učinek – ljudje so se še bolj prepričali, da bi zmaga Sciolija pomenila nadaljnje vladanje Cristine, pojasnjuje slovenski novinar in urednik v Buenos Airesu Tone Mizerit.

Nasprotno je rezultat iz prvega kroga Macrijevim dal zagona, da so okrepili gesla in obljube o spremembah, ljudi so pomirjali in pozivali k enotnosti, približali so se volivcem in se odzivali na njihove želje. Držali so se navodil dobrega političnega marketinga, je za naš portal povedal Leandro Flocco, vodja pobude Votemos mejor (Volimo bolje).

Po anketah Macri rahlo pred Sciolijem Rezultat današnjih volitev je nepredvidljiv. Zadnje razpoložljive raziskave javnega mnenja izpred enega tedna kažejo rahlo večino glasov za Macrija, a je število neopredeljenih precej visoko. Neuradne ankete zadnjih dni kažejo še nekoliko trdnejšo zmago Macrija.

"Kaj se bo zgodilo danes, je nejasno. Mediji zmago napovedujejo Macriju, a po drugi strani lahko volivci presenetijo, kot so presenetili oktobra. Ne le zaradi strahu pred spremembami, ampak tudi zato, ker mnogi niso zadovoljni z nobeno od opcij," opozarja Flocco. "Kot je tudi nejasno, kaj se bo zgodilo 10. decembra, ko bo novi predsednik nastopil svojo funkcijo. Medtem trenutna vlada imenuje svoje funkcionarje, da bi ohranila svoje ljudi v strukturi javne uprave."

Kaj bi prinesla zmaga Mauricia Macrija? Mizerit opozarja, da, če zmaga Macri, s tem ne bo še nič rešeno. "Gospodarsko nas čakajo hudi časi. Obljublja, da bo sprostil dolar, kar lahko povzroči hud skok inflacije. Vendar trdi, da bo ohranil vse socialne podpore."

Glede na obljube si bo Macri prizadeval predvsem za povečanje proizvodnje. "Treba je upoštevati, da država že zadnja štiri leta gospodarsko sploh ni rasla. Zaradi nadzorovanega deviznega tečaja so uničena regionalna gospodarstva. Revščina je na ravni tiste pred nastopom kirchnerizma," je kritičen Mizerit. Macri še obljublja, da bo napravil red v državni upravi, pretrgal verigo korupcije in postavil temelje, da argentinski potencial najde pot do potrebne proizvodnje.

Bi kirchneristi prenesli morebiten poraz? "Pričakujem precej brutalen odpor kirchneristov. Bojim se, da ne bodo hoteli 's konja', potem ko so imeli oblast 12 let. Da (če) jim ljudstvo to oblast po demokratični poti odreka, je to zanje neprebavljivo, zato bi lahko prišlo do kakšnega nedemokratičnega ravnanja," svari Andrej Fink, profesor prava in politologije na dveh buenosaireških univerzah.

Ne spreglejte