Ponedeljek, 17. 8. 2020, 7.54
3 leta, 8 mesecev
Ameriški kongres zaradi zapletov okrog pošte na izredno zasedanje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,24
1
Predsednica predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi je v nedeljo zvečer prekinila kongresne počitnice in poslance poklicala nazaj v Washington na glasovanje o predlogu zakona, s katerim naj bi prepovedali vsakršne spremembe delovanja pošte do konca novembrskih predsedniških volitev.
V torek bodo demokrati pred poštnimi izpostavami izražali protest proti politiki Trumpove vlade, ki naj bi želela ohromiti pošto pred predsedniškimi volitvami. Odbor za vladni nadzor in reforme predstavniškega doma je za 24. avgusta sklical izredno zaslišanje generalnega poštarja Louisa DeJoya in drugih vodilnih ameriške pošte zaradi skrbi, da zavezniki predsednika ZDA Donalda Trumpa spodkopavajo integriteto volitev, poroča STA.
Trump je poštarju naročil, naj naredi pošto bolj dobičkonosno
Trumpov donator DeJoy je prišel na čelo ameriške pošte junija letos, predsednik pa mu je uradno dal nalogo, naj naredi pošto bolj dobičkonosno, čeprav gre za podjetje, ki opravlja javno službo in ne temelji na dobičku. De Joy je zmanjšal nadure, omejil transport pošte, zmanjšal dostavo pošte po koncu delovnega časa, odstranjuje sortirne stroje in celo poštne nabiralnike po ZDA. Vse to je pripeljalo do še večjih zamud pri dostavi pošte kot običajno, še piše STA.
To se dogaja v predvolilnem času, ko številne zvezne države ZDA širijo možnosti za volitve po pošti zaradi pandemije koronavirusa. Center za nadzor nad boleznimi (CDC) Američanom zaradi zdravja priporoča, naj raje glasujejo po pošti.
Trump trdi, da so volitve po pošti prevara
Trump in njegovi zavezniki pa trdijo, da so volitve po pošti prevara, ki bo koristila demokratom. Trump je skupaj s prvo damo Melanio Trump sicer glasoval po pošti na strankarskih volitvah Floride, kjer imata novo stalno bivališče. Trump je pretekli četrtek priznal, da blokira dogovor o novem svežnju zvezne proračunske pomoči zaradi pandemije, ker demokrati zahtevajo nekaj milijard dolarjev za pošto, ki brez tega ne bo prenesla dodatnega bremena pred volitvami, navaja STA.
Demokrati: Trump sabotira volitve, ker zaostaja za Bidnom
"Predsednik ZDA dela vse, kar lahko, da zatre glasove, oteži pravočasno volilno udeležbo po pošti v času, ko bodo ljudje tvegali življenja na voliščih," je dejal senator iz Vermonta Bernie Sanders. Demokrati poudarjajo, da se Trump zaveda zaostanka za njihovim kandidatom Josephom Bidnom v anketah, zaradi česar poskuša sabotirati volitve. "To, kar dela DeJoy, je huda grožnja integriteti volitev in naši demokraciji. DeJoy je sostorilec volilne prevare s predsednikovo kampanjo," so sporočili kongresni demokrati, ki pravijo, da bodo DeJoya 24. avgusta privedli na zaslišanje s policijo, če ne bo šlo drugače.
Trump je v soboto DeJoya podprl, ko ga je označil za nadarjenega, češ da želi "narediti pošto spet veliko". Obenem je dejal, da ne ve nič o tem, kaj DeJoy dela. Trumpov šef kabineta Mark Meadows je v nedeljo zatrdil, da se predsednik ne bo vpletal v legitimno oddajo glasovnic po pošti.
Zaradi zapletov je 300.000-članski sindikat poštnih delavcev konec preteklega tedna podprl Bidnovo kandidaturo za predsednika, težave s tem, kar dela, pa je potem v soboto priznal tudi Trump, ko je zagotovil, da ne nasprotuje dodatnim sredstvom za pošto, ampak to menda delajo demokrati, piše STA.
Obama: Predsednik ZDA si aktivno prizadeva za zmanjšanje volilne udeležbe
Nekdanji predsednik ZDA Barack Obama je v petek dejal, da želi Trump ohromiti pošto pred volitvami. Po njegovih besedah si republikanci že več let prizadevajo za zmanjšanje volilne udeležbe, vendar pa je to, kar dela Trump s pošto, nekaj, kar nima primerjave. "Predsednik ZDA si aktivno prizadeva za zmanjšanje volilne udeležbe," je dejal Obama po pisanju STA.
Sprožili bodo preiskavo "modernizacije" pošte
Generalni inšpektor pošte je v petek naznanil, da bo sprožil preiskavo "modernizacije" pošte, kakor tudi konflikte interesov DeJoya, ki ima delnice v dostavnih podjetjih konkurenčnih pošti. V soboto zjutraj so se pred njegovim stanovanjem v Washingtonu zbrali protestniki, ki so zahtevali, naj se odstrani s položaja in preneha sabotirati volitve. Tiskovna predstavnica pošte Kim Frum je v nedeljo zagotovila, da ne bo nobenih sprememb, nabiralnikov in sortirnih strojev naj ne bi več odstranjevali, to pa je zagotovil tudi šef Trumpovega kabineta Meadows.
Ameriška pošta je do zdaj dajala prednost glasovnicam ne glede na to, kako so bile poslane - z dražjo pošto prvega razreda ali cenejšo skupinsko pošto. Leta 2016 je bilo po ZDA zavrnjenih okrog 0,25 odstotka glasovnic, ker so prišle prepozno do volilne komisije.
Vodstvo pošte je v petek sporočilo, da vse glasovnice najverjetneje ne bodo prišle pravočasno na naslove volilnih komisij, glasovnic pa več ne bodo obravnavali prioritetno. Podjetji FedEx in UPS sta sporočili, da dostave glasovnic ne moreta prevzeti, ker zakon določa, da morajo imeti kuverte z glasovnicami poštni žig, za kar je pooblaščena le pošta.
Kolorado, Havaji, Oregon, Utah in država Washington imajo volitve le po pošti. Kalifornija, Nevada in Vermont to nameravajo uvesti za volitve 3. novembra. Druge države pa nimajo izkušenj za obdelavo povečanega števila glasovnic po pošti. Roki so tesni in Pensilvanija je na primer uzakonila, da bodo štele tudi glasovnice, ki pridejo na volilno komisijo tudi tri dni po volitvah, še piše STA.
Na konvenciji demokratov namesto osrednjega 17 govornikov
Demokratski stranki letos ni uspelo izbrati osrednjega govornika konvencije, kar je čast, ki običajno pripade vzhajajočim zvezdam stranke. Namesto enega bo tako v Milwaukeeju, kjer se danes začenja konvencija ameriških demokratov, v torek kar 17 osrednjih govornikov in govornic.
Osrednji govornik demokratov je običajno na vrsti drugi dan konvencije, stranka pa želi s tem volivcem predstaviti prihodnje voditelje. Najbolj znan osrednji govornik konvencije ostaja Barack Obama, ki se je po tej vlogi leta 2004 na konvenciji v Bostonu štiri leta kasneje prebil do zmage na predsedniških volitvah. (STA)
1