Nedelja, 4. 11. 2012, 13.42
8 let, 7 mesecev
Ameriške volitve: glavne teme in poudarki predsedniške kampanje
Ameriške predsedniške volitve so tik pred vrati, vse pa kaže na to, da bodo jutrišnje ene najtesnejših v zgodovini. V nadaljevanju vam predstavljamo teme, na katerih se lomi tokratna predsedniška kampanja.
Pomanjkanje podrobnosti v razlagi mu očita tudi njegov nasprotnik, ki ves čas poudarja, da je Romneyjev glavni ekonomski cilj še več davčnih olajšav za njegove bogate prijatelje. Obama bi tako davčne stopnje za tiste najbogatejše Američane zvišal, hkrati pa še povečal porabo državnega denarja za stimulacijo gospodarstva. Gre predvsem za dve nasprotujoči ideji o vlogi države v gospodarstvu, Romneyju pa v tem primeru v prid govori dejstvo, da Obama svojih številnih optimističnih napovedih, ki jih je dal pred nastopom svojega prvega mandata, ni v polni meri izpolnil. Volivci pa nimajo lahke odločitve, saj so gospodarski rezultati demokrata po eni strani do neke mere zadovoljivi, načrti republikanca pa premalo konkretni. Dejstvo pa je, da je gospodarstvo Romneyjeva najmočnejša in Obamova najšibkejša stran, demokrat je vendarle bolj prepričljiv na drugih področjih.
Morda se za evropske razmere zdi nasprotovanje ukrepu, ki v državo prinaša univerzalno zdravstveno zavarovanje, nerazumljivo, vendar ne gre pozabiti na dejstvo, da so Američani pri obrambi svoje interpretacije svobode izredno zaščitniški, zagovarjati pa so jo očitno pripravljeni tudi, ko gre za vprašanje življenja in smrti. Kljub temu da je ameriško prebivalstvo tudi pri vprašanju zdravstvene reforme razdeljeno skoraj na pol, ukrep vseeno mnogi štejejo za enega večjih dosežkov zdajšnje administracije, Obamo pa je v zgodovino zapisal kot enega redkih ameriških predsednikov, ki mu je uspel pomembnejši preboj na področju sociale.
Predsednik je sicer avgusta mimo kongresa z izvršno uredbo sprejel delno reformo imigracijske zakonodaje, ki predvideva konec deportacij nezakonitih priseljencev, ki so mlajši od 16 let in nimajo kriminalne preteklosti. Zdajšnja administracija sicer predvideva precej obširnejšo reformo na področju imigracijske zakonodaje, tako imenovani Dream Act, ki pa ne dobi republikanske podpore v kongresu, saj ti menijo, da gre v tem primeru za popuščanje imigrantom, avgustovsko delno reformo pa so označili za zvijačo, s katero se želi demokrat prikupiti latinskoameriških volivcem. Kako naj bi se s problematiko nezakonitih priseljencev spopadel Romney, sicer ni popolnoma jasno, v predsedniških soočenjih pa je zavzel presenetljivo zmerno stališče glede reševanja vprašanja.
Kar zadeva ameriško podobo v luči svetovne javnosti, je ta precej omadeževana zaradi Busheve vojne proti terorizmu, ki v določeni meri traja še danes, predvsem umik vojakov iz Iraka in tudi Afganistana leta 2014 pa mnogi štejejo za enega največjih uspehov politike zdajšnjega predsednika. Na nek način je demokratski kandidat simbolno končal tudi boj z Al Kaido, ko je likvidiral njihovega vodjo Osamo bin Ladna. Zunanjo politiko mnogi analitiki ocenjujejo kot eno bistvenih primerjalnih prednosti Obame pred Romneyjem.
Seveda se s tem ne strinjajo v republikanskem taboru, kjer poudarjajo, da je Obama za voditelja "najmogočnejše države na svetu" preveč plašen in rezerviran. Če si demokrati to interpretirajo kot diplomatski pristop k reševanju svetovnih vprašanj, pa nasprotni tabor poudarja, da je zdajšnji predsednik s svojimi delovanjem načel ugled in spoštovanje države v svetu. Pri tem je treba poudariti, da tudi Obama ne odstopa od retorike poveličevanja svoje lastne države in izzivanja tekmic, v prvi vrsti predvsem Kitajske. Demokrati se zavzemajo za čim bolj tesno sodelovanje z Združenimi narodi, medtem ko so republikanci do te svetovne organizacije kritični. Oboji ponavljajo mantro, da je nujno, da ZDA ohranijo najmočnejšo vojsko na svetu, republikanci pa bi svoj vojaški proračun še povečali.
Glede svoje usmeritve na področju sta si sicer precej podobna, Romney se strinja tudi z Obamovo namero o umiku vojske iz Afganistana, oba prav tako trdita, da je treba še naprej vršiti pritisk na Iran in mu s tem onemogočiti razvoj jedrskega orožja. Republikanec sicer rad postreže tudi s kakšno "cvetko" na področju zunanje politike, kar pa mu pri svojih volivcih ne škoduje preveč, če sploh.
Tako demokratska kot republikanska stranka sta za naše razmere sicer relativno konservativni. Medtem ko Obama vendarle zavzema nekoliko bolj liberalno usmeritev, Romney obljublja ponovni zasuk v desno, pa čeprav je njegova politika v veliki meri vseeno precej bolj zadržana od politike prejšnjega republikanskega predsednika Georga Busha mlajšega. Kar zadeva odnos do preostalega sveta, se kandidata tokrat bistveno ne razlikujeta.
Razlike je mogoče iskati predvsem na področju odnosa do splava in homoseksualnih porok, oboje demokrati podpirajo, republikanci pa odločno zavračajo. Kot že rečeno, na področju gospodarstva demokrati podpirajo več države, republikanci pa več trga, podoben je tudi odnos obeh strani do socialnih politik. Zanimive pa so tudi razlike na področju odnosa do okolju prijaznih virov energije. Če se zdajšnji predsednik zavzema za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov in vlaganje v nove alternativne vire energije, Romney poudarja, da morajo ZDA sloneti na tradicionalnih energetskih virih, kot so nafta, premog in plin.