Petek, 6. 10. 2023, 9.12
1 leto, 2 meseca
Američani bodo migrante vračali v Venezuelo, Biden nadaljuje gradnjo zidu #video
ZDA in Mehika so se zavezale, da bodo sodelovale in okrepile prizadevanja za omejitev vala migracij in trgovine z drogami. Odločitev Washingtona o nadaljnji gradnji zidu na meji med državama je medtem mehiški predsednik Manuel Lopez Obrador na srečanju z visoko ameriško delegacijo na čelu z zunanjim ministrom Antonyjem Blinknom kritiziral.
Mehiški predsednik Manuel Lopez Obrador in visoki predstavniki njegove vlade so v četrtek v prestolnici Ciudad de Mexico gostili Antonyja Blinkna, ministra ZDA za domovinsko varnost Alejandra Mayorkasa in pravosodnega ministra Merricka Garlanda. Ena od glavnih tem je bil val migrantov, ki se stekajo na mejo z ZDA.
Mehiška zunanja ministrica Alicia Barcena je napovedala, da bo njena vlada še naprej sodelovala z ameriško pri vračanju migrantov. Blinken je menil, da je v luči trenutnih izzivov treba "podvojiti prizadevanja" z ukrepi, kot so modernizacija varnosti na mejah, okrepitev zakonitih migracij in reševanje izvornih vzrokov za migracije.
Venezuela se v zadnjem desetletju spopada s hudo gospodarsko in humanitarno krizo, zaradi katere je iz države odšlo okrog 7,3 milijona ljudi.
Gradnja zidu se nadaljuje
Tudi Lopez Obrador je poudaril potrebo po povečanju vlaganj v razvoj držav, iz katerih prihajajo migranti. Dejal je, da ljudje ne zapuščajo svojih domov zato, ker bi si to želeli, ampak so v to prisiljeni, poročajo tuje tiskovne agencije.
Kritiziral je tudi odločitev o nadaljevanju gradnje zidu na meji z Mehiko v delu Teksasa, ki jo je ameriška vlada sprejela tik pred obiskom, čeprav je tovrstno politiko prejšnjega predsednika Donalda Trumpa trenutni predsednik Biden kritiziral še v času predvolilne kampanje 2020, po prevzemu oblasti pa gradnjo prekinil.
Kot je dejal, gre za nazadovanje v reševanju trenutnih razmer, saj to ne rešuje problema. Treba bi se bilo ukvarjati z vzroki migracij, je Lopez Obrador dejal pred srečanjem z Blinknom.
Ameriška vlada bo začela vračati migrante v Venezuelo
Nedavni odločitvi vlade, da bo nadaljevala gradnjo zidu na meji z Mehiko v delu Teksasa, sledi izgon Venezuelcev, ki nimajo ustreznega dovoljenja za bivanje v ZDA. Pred izgonom so sicer zaščiteni tisti venezuelski migranti, ki so v ZDA prispeli pred 31. julijem, so v četrtek sporočili v Washingtonu. Ameriški analitiki menijo, da gre za predvolilno potezo, saj so Biden in demokrati zaradi naraščanja števila nezakonitih priseljencev v ZDA pod političnim udarom republikancev.
Washington Venezuelcev leta ni vračal v domovino zaradi nestabilnosti v državi, ohranja tudi sankcije proti vladi predsednika Nicolasa Madura. Po dogovoru s Caracasom pa jih bodo zdaj vendarle začeti vračati, in sicer z letalskimi poleti.
Zunanje ministrstvo Venezuele, od koder v ZDA prihaja vse več migrantov, je na omrežju X potrdilo, da so se z ameriško vlado dogovorili o urejenem vračanju njihovih državljanov. Ob tem je kritiziralo ameriške enostranske sankcije in blokado gospodarstva Venezuele.
"Vračanje več tisoč Venezuelcev v enako nevarne pogoje, pred katerimi so pobegnili, je zelo problematično," pa je sporočila organizacija za podporo migrantov Lutheran Immigration and Refugee Service.
Ameriška mejna služba je avgusta blizu mehiške meje pridržala 181.509 ljudi, kar je 37 odstotkov več kot julija, vendar skoraj toliko kot avgusta lani. V prvih 17 dneh septembra so blizu meje ujeli 25.777 Venezuelcev, kar je 63 odstotkov več kot v enakem obdobju avgusta.
Policija pritiska na trgovce s fentanilom, čistke znotraj mamilarskih kartelov
Državi sta se sicer zavezali tudi k nadaljnjemu sodelovanju v boju proti mrežam tihotapcev mamil. Posebno pozornost sta delegaciji Mehike in ZDA ob tem posvetili mamilu fentanil, ki v ZDA zahteva vse več žrtev med odvisniki.
Kot je poudaril Blinken, fentanil zahteva žrtve v družinah na obeh straneh meje. "Naša dolžnost je, da v boju proti tej nadlogi storimo vse, ker je v naši moči," je dejal in dodal, da si državi skupaj prizadevata uničiti nezakonite laboratorije za izdelavo drog.
Barcena je zagotovila, da kemikalij za mamilo ne proizvajajo v Mehiki, s čimer se ameriški uradniki strinjajo, saj menijo, da mamilarski karteli potrebne snovi uvažajo iz Kitajske.
Ameriški mediji poročajo, da se je zaradi povečanega pritiska policije obeh držav na trgovino s fentanilom znotraj nekaterih mamilarskih kartelov začela čistka. Nasledniki vodje kartela Sinaloa Joaquina Guzmana - El Chapa, ki v ZDA prestaja zaporno kazen, naj bi prepovedali trgovanje s to drogo.