Aleksis Cipras vidi luč na koncu predora

Potem ko je julija letos grška vlada v zameno za 86-milijardno pomoč popustila mednarodnim upnikom na čelu z evrskimi državami, se je grška kriza umaknila s prvih strani.

Grška gora dolgov vse bolj raste Toda Grčija še vedno ni na zeleni veji. Bruto domači proizvod (BDP) bo letos ostal na isti ravni kot prejšnje leto, prihodnje leto pa se bo predvidoma skrčil za 0,7 odstotka. Vsaj takšna je napoved grške vlade, ki jo je zapisala v predlogu proračuna za prihodnje leto.

Ta napoved je bolj optimistična kot prejšnja, po kateri bo BDP letos padel za 2,3 odstotka, prihodnje leta pa za 1,3 odstotka. Toda na drugi strani se grški javni dolg povečuje, saj vlada predvideva, da bo letos dosegel 180 odstotkov, prihodnje leto pa kar 188 odstotkov BDP. Dokapitalizacija kot čarobna palčka To je več kot napoveduje Evropska komisija, saj ta predvideva, da bo grški javni dolg konec prihodnjega leta dosegel 173,5 odstotka BDP, piše avstrijski tednik Format.

Cipras veliko pričakuje zlasti od dokapitalizacije grških bank. Grški parlament je pred dnevi potrdil nov sveženj reform, kar je pogoj, da Grčija dobi tranšo v višini 12 milijard evrov. Od tega bodo kar deset milijard evrov dobile grške banke, dve milijardi pa država. "Dokapitalizacija grških bank pomeni, da je konec negotovosti za grško gospodarstvo," je prepričan Cipras.

Vladajoči koaliciji večina počasi kopni Grški premier pa je moral za potrditev reforme v parlamentu plačati tudi dokaj visoko politično ceno. Ker sta dva poslanca iz vrst vladajoče koalicije, ki jo sestavljajo Siriza in Neodvisni Grki, glasovala proti reformnemu svežnju, so ju izključili iz vrst poslancev vladajoče koalicije. To pomeni, da ima Ciprasova koalicija samo še tri sedeže večine.

Finančni trg se je na te dogodke hitro odzval, saj se vlagatelji bojijo, da se bo politična negotovost v egejski državi znova povečala. Obresti na grške državne obveznice so se povečala za 0,6 odstotne točke, na 6,64 odstotka. Zaplembe stanovanj Nov varčevalno-reformni sveženj bo udaril zlasti po lastnikih stanovanj. Če ti ne bodo mogli odplačevati hipotekarnih posojil, jim bodo zaplenili stanovanje. V Grčiji se je zaradi krize v težavah z odplačevanjem hipotekarnih posojil znašlo 400 tisoč lastnikov stanovanj. Le družine, ki živijo pod pragom revščine, bodo zaščitene pred zaplembami. To je okoli četrtina od 400 tisoč lastnikov stanovanj.