Spotkast
Petek, 29. 3. 2024, 8.57
3 tedne, 4 dni
Siolov podkast
Milan Kuster, i-Vent: Ne boste verjeli, koliko objektov, v katerih ljudje živijo s plesnijo, srečamo #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,56
Vprašanje kakovostnega prezračevanja je še vedno preveč zanemarjeno, čeprav ima zelo velik pomen za kakovost bivanja in življenja, je tudi na konkretnih primerih pojasnil direktor podjetja, ki se vedno bolj zanaša na lastni razvoj ter je že poskrbelo za namestitev prezračevalnih sistemov v več kot 50 tisoč objektih.
"V evropskih državah ogromno časa preživimo v zaprtih prostorih – ne samo doma, temveč tudi v službi in drugje," ugotavlja Milan Kuster, direktor podjetja i-Vent. Ob tem je posvaril, da kakovosti zraka v notranjih prostorih ne posvečamo dovolj pozornosti. "Z zrakom zunaj se ukvarjamo bolj kot z zrakom v notranjosti," je opozoril.
"Tako kot diha človek, mora dihati tudi hiša"
Izmenjava zraka v notranjih prostorih je zelo pomembna, a smo brez ustreznih sistemov med izmenjavo zraka izpostavljeni smogu in hrupu. "Zrak zastaja, če se ne izmenjuje. Tako kot človek diha, mora dihati tudi hiša."
Velika težava je tudi vlaga, pojasnjuje sogovornik. "Tudi v otroških sobah imajo mnogi velike vlažne površine in jih vsako leto poskusijo prebarvati, a odpraviti je treba vzroke, ne posledice. Povprečna štiričlanska družina v zrak spusti 15 litrov vode dnevno in ta vlaga mora nekam iti. Prvi alarm je kondenz na oknu," je med drugim še povedal Kuster, univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva, ki se s prezračevanjem strastno ukvarja vso svojo poklicno pot.
"Z zrakom zunaj se ukvarjamo bolj kot z zrakom noter," je opozori direktor podjetja i-Vent Milan Kuster.
Sindrom bolnih stavb
Opozoril je tudi na pojav, ki mu stroka pravi sindrom bolnih stavb. "Pozabljamo, da velik del življenja prespimo, vsi pa smo poskrbeli, da smo zamenjali okna spalnice in jih zatesnili. Ali vstanemo vsake tri ure, da bi prezračili spalnico? Povprečen par porabi kakovosten kisik v spalnici v dveh ali treh urah, brez prezračevanja so mejne koncentracije delcev zjutraj presežene tudi do osemkrat."
Prezračevanje deset minut dnevno ni dovolj. "Stroka zagovarja, da bi morali vsake tri ure za pet minut ustvariti prepih. Toda kdo to počne? In tudi, če bi to počeli, bi s tem izgubili vse energetske prihranke!"
"Najboljši sistem je tisti, za katerega sploh ne vemo, da deluje"
Rešitev je, zagovarja Kuster, sistem, ki kontinuirano zagotavlja izmenjavo zraka. "Najboljši sistem je tisti, za katerega niti ne vemo, da deluje, ki s svojo senzoriko ugotavlja vse pomembne parametre in jih prilagaja optimalni bivalni klimi."
"Povprečen par porabi kakovosten kisik v spalnici v dveh ali treh urah," je med drugim v Spotkastu opozoril univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva in direktor podjetja i-Vent Milan Kuster.
V Spotkastu je sogovornik tudi predlagal, kdaj in kako doseči optimalno prezračevanje v bivalnih prostorih, ter povedal, kakšni sistemi so na voljo, koliko je treba zanje odšteti in za katere rešitve je mogoče pridobiti subvencijo. "Danes je prezračevanje obvezen dejavnik pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, a je še vedno veliko bivalnih prostorov, v katerih so poskrbeli za tesnjenje ali še to ne, za prezračevanje pa ne."
Sveti trojček
Kuster, ki je po poldrugem desetletju sodelovanja z nemškim podjetjem ubral svojo poslovno pot, ker ni več imel možnosti napredovati dovolj hitro, z obžalovanjem ugotavlja, da še vedno srečuje veliko diplomantov gradbene stroke, ki do svoje diplome niso slišali ničesar o prezračevanju.
"Ko se je energija podražila, so vsi menjali okna, niso pa nas poslušali, da je z menjavo oken treba poskrbeti tudi za prezračevanje. Danes je kar 70 odstotkov vseh izgub v objektu na račun neustreznega prezračevanja. Lahko imaš še tako dobro izolacijo in okna, vendar če nimaš ustreznega prezračevanja, odpiraš okna in nastajajo izgube. Skoraj bi bilo boljše, da bi pustil, da v hiši malo piha, če ni svetega trojčka izolacije, stavbnega pohištva in prezračevanja."
Milan Kuster: "Ko se je energija podražila, so vsi menjali okna, niso pa nas poslušali, da je z menjavo oken treba poskrbeti tudi za prezračevanje."
Odgovori na konkretna in praktična vprašanja
Kuster ob tem opozarja, da se na trgu pojavljajo podjetja, ki zgolj prodajajo komponente in ne razumejo, da je vsak bivalni prostor svoja zgodba, ki zahteva svoje rešitve. "Z izkušnjami, ki smo jih pridobivali več kot 15 let, razumemo prezračevanje, ne le prodajamo delov zanj."
V Spotkastu ni tekla beseda samo o izhodiščih in teoriji, temveč tudi o zelo praktičnih priporočilih in nasvetih za ustrezno reševanje prezračevanja v bivalnih prostorih, o tem, zakaj so nekatere rešitve boljše od drugih, kako se sistemi prezračevanja povezujejo s sistemi pametnega doma, ter o drugih pogosto spregledanih dejstvih o prezračevanju bivalnih prostorov, ki ima velik vpliv na naše zdravo in dobro počutje ter udobje.
