Zmogljivosti vojske bi lahko aktivirali prej

Pravi, da je sicer težko ocenjevati odzivnost SV, ker je glede na veljavno zakonodajo povezana s podsistemi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Vendar pa po Grošljevih besedah vojska ima določeno tehniko in opremo, ki bi jo lahko uporabila že v prvih dneh ujme, še preden je država zaprosila za mednarodno pomoč v okviru evropskega kriznega mehanizma, piše današnje Delo.

Nujnost celovitega nacionalnega sistema kriznega upravljanja Grošelj še meni, da bi morali imeti vzpostavljen celovit nacionalni sistem kriznega upravljanja, tako da bi pri razvoju zmogljivosti SV in nakupih opreme upoštevali vidik sodelovanja pri pomoči ob naravnih in drugih nesrečah.

"Njegovo bistvo je racionalna uporaba vseh nacionalnih razpoložljivih zmogljivosti za spopadanje z različnimi nesrečami, krizami in ujmami. Ni pomembno, katero ministrstvo ali agencija ima agregat, pomembno je, da je razpoložljiv in poslan tja, kjer ga v danem trenutku najbolj potrebujejo," še poudarja Klemen Grošelj.

Vojska bi lahko razbremenila gasilce S takšnim sistemom bi bil tudi manjši pritisk na gasilce, ki opravljajo čudovito delo, a od njih pogosto zahtevamo preveč, poleg tega tudi njihov položaj pri delodajalcih ni ustrezno rešen, še meni Grošelj.

O številčnosti angažiranja vojakov, na terenu jih je 500, ki čistijo cestišča, železniške tire in preskrbujejo ljudi z agregati, Grošelj meni, da je to število pogojeno s potrebami in kompetencami, ki jih imajo za spopadanje z ujmo. "Nesmiselno jih je poslati na delo, za katero niso ustrezno usposobljeni in opremljeni," je v intervjuju za Delo še poudaril obramboslovec Klemen Grošelj.