ZL in Luka Mesec na razpotju. Ali združitev ali razpad?

Aprilska anketa javnega mnenja Vox Populi je pokazala na padec podpore ZL. Zanjo bi glasovalo 6,5 odstotka volivcev, kar je 2,2 odstotni točki manj kot mesec pred tem. Med razloge za padec podpore bi lahko uvrstili tudi neuspel kongres IDS, ki je potekal v začetku aprila letos.

Kongres IDS v Krškem predprejšnji konec tedna, na katerem bi morali delegati odločati o združitvi z drugimi stranki, ki v državnem zboru sestavljajo koalicijo ZL (poleg IDS so v koaliciji še Demokratična stranka dela DSD ter Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije TRS), se namreč ni odvil po pričakovanjih Luke Mesca, najprepoznavnejšega obraza ZL. "Med burno razpravo je postalo očitno, da članstvo združevanja ne podpira," nam je dejal koordinator lokalnega odbora Prekmurje IDS Borut Kolar.

Vodstvo kongresa je pozneje ugotovilo nesklepčnost in kongres razpustilo, kar je med člani stranke povzročilo val nezadovoljstva. A kot je dejal Mesec, je nesklepčnost ugotovilo delovno predsedstvo kongresa skupaj z nadzornimi organi stranke: "Zdaj iščemo najboljšo rešitev za nadaljevanje, da se bo članstvo lahko izreklo o tem vprašanju."

Luka Mesec izgublja podporo

Zaradi zadnjih dogodkov je do Mesca kritičen tudi del članstva. "Zadnje čase se je spremenil na slabše. Moteča je njegova ničelna toleranca do drugače mislečih. Zastopa samo mnenje poslanske skupine in ne IDS," pravi Kolar. To je bilo vidno že med samim kongresom. Delegati so mu namreč očitali, da jih je izdal in da jim preprečuje izraziti svoj glas v stranki pri tako pomembnem vprašanju, kot je združevanje. Luka Mesec te očitke zavrača in pravi, da je bila razprava izvedena široko, med vsem aktivnim članstvom, saj je vsakdo lahko prišel do svojega glasu v njej.

Boris Vezjak ne verjame, da bomo kdaj dobili stranko v obliki zdajšnjega trojčka, ki ga sestavlja ZL. Foto: Matjaž Rušt

Kot pravi politični analitik in filozof Boris Vezjak, je spodleteli kongres stranke nesporno načel zaupanje v Meščevo vodstvo. "Širša javnost je za razliko od posvečene prvič slišala za hude notranje konflikte, s tem pa so ti pridobili na legitimnosti. Interni kritiki in disidenti bodo lahko zdaj še bolj glasni, nasprotja se bodo še intenzivneje artikulirala. Zgrešeno in za lase privlečeno zvenijo Meščeve pomirjujoče besede o 'notranjih demokratičnih procesih na poti združevanja' - res nič ne kaže nanj, še najmanj procesi."

Kakšna je prihodnost Združene levice?

Kakšna je torej prihodnost ZL, ki se je ravno po zaslugi Luke Mesca zavihtela v državni zbor? Stranka za trajnostni razvoj Slovenije (TRS), ki je ena izmed treh strank koalicije, je že lani dala soglasje za pristop k pogajanjem za združitev pod eno streho, predsednik Demokratične stranke dela (DSD) Franc Žnidaršič pa pravi, da "ta hip neke velike koristi od združitve ni videti". Kakšna je torej prihodnost Združene levice?

Kot pravi politični analitik Igor Pribac, je ZL pred razvojnim izzivom, ki zahteva bolj pragmatične mehanizme odločanja in tesnejše povezovanje treh strank v koaliciji v smeri, da se oblikuje enotna stranka. "To bo za seboj pustilo nekaj krvi na parketu, kajti del članstva, ki se močno poistoveti v ideološki obarvanih strankarskih programih, bo verjetno imel s tem velike težave."

Manj optimističen je Vezjak, ki močno dvomi, da bomo kdaj dobili stranko v obliki zdajšnjega trojčka, kakršno napovedujejo ali si je želijo. "Bolj se mi zdi verjetno, da bo iz dela IDS in TRS nastala nova stranka na čelu z zdajšnjimi poslanci, iz preostanka nasprotnikov in notranjih kritikov pa morda še ena alternativna formacija."

Kljub drugačnim pogledom Pribca in Vezjaka nam je Mesec dejal, da "dogajanje večjega vpliva, razen večjega interesa medijev za notranje zadeve v ZL, nima. ZL ostaja koalicija, poslanska skupina pa svoje delo nadaljuje s polno paro".

Poslansko skupino Združene levice danes sestavljajo trije člani IDS in dva člana TRS.

"Prave levice v Sloveniji ni"

"Pred nami se izrisuje paradoks: domači politični prostor krvavo potrebuje avtentično levo stranko, saj prave levice v Sloveniji nimamo, vendar se člani ZL tega dovolj ne zavedajo, kar dokazujejo s številnimi frakcijskimi boji in osebnimi obtoževanji," dodaja Vezjak. Še nikoli  v domačem strankarskem življenju nisem videl toliko ihte, žolča in diskreditacij, kot sem jih prebiral v medsebojnih obračunih pripadnikov ZL zadnje mesece, pravi.

"IDS se je zgodil porodni krč"

Pribac je prepričan, da je ZL pred razvojnim izzivom, ki zahteva bolj pragmatične mehanizme odločanja in tesnejše povezovanje treh strank v koaliciji v smeri, da se oblikuje enotna stranka. Foto: Matej Povše

Dogajanje na kongresu IDS je Pribac komentiral z besedami, da se jim je zgodil porodni krč. "To je posledica dvojega. Po eni strani demokratično zasnovanega odločanja v stranki, po drugi pa strahu te skupine, da bi se pričakovano burna razprava prelila v javnost. Poskus, da bi to dogajanje ohranili za zaprtimi vrati, ob tem ni uspel. Kombinacija obojega je zelo zanimiva za radovedno javnost in zato tudi tolikšna pozornost vsemu temu," pravi.

Prepričan je, da je glede na močne besede, ki smo jih lahko prebrali v javnosti med poslanci in članstvom, spor dokaj resen. Rešitev, kako to situacijo rešiti, je po Pribčevem mnenju zelo preprosta, nakazal pa jo je že tudi Luka Mesec. "Če baza grozi, da jim bo odrekla priznanje, da so njihovi zastopniki, jim je Mesec vrnil žogico v veliko močnejši obliki s tem, ko je rekel, da lahko trije poslanci prestopijo v drugo stranko. S tem pa pustijo bazo brez političnega zastopstva v parlamentu."