SiolNET. Novice Slovenija
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Životarjenje slovenskih balonarjev

4

termometer

Za polet z balonom nad Ljubljano ali Bledom se danes odloči le še desetina v primerjavi s številom pred nesrečo pred tremi leti. Občutno so se podražile tudi cene.

Balonarska nesreča, ki se je 23. avgusta 2012 zgodila na ljubljanskem Barju, je pretresla Slovenijo. V strmoglavljenju toplozračnega balona je umrlo šest potnikov, dogodek pa je sprožil korenite spremembe, ki jih tisti redki, ki so se v svetu komercialnih poletov z baloni obdržali, podpirajo.

Zaostritev predpisov in večji nadzor

Dogodki, ki so sledili nesreči, imajo še danes posledice za ponudnike komercialnih poletov z baloni. Agencija za civilno letalstvo je namreč komercialne balonarje najprej za nekaj časa prizemljila, nato pa bistveno zaostrila predpise za komercialne polete z baloni in povečala nadzor nad njimi.

Prvi so dovoljenja za letenje dobili šele avgusta 2013, ko je bila sezona letenja pravzaprav že končana. V Balonarskem centru Barje, kjer so prej na leto opravili med 60 in 70 poletov z baloni, so tisto leto opravili samo dva. Eden od teh, ki podpirajo spremembe, opozarjajo pa tudi na njihove posledice, je Gregor Trček, direktor Balonarskega centra Barje, ta je danes eden od le štirih centrov, ki še ponujajo komercialne prevoze z baloni.

Pred nesrečo je to lahko počel vsak, ki je opravil sto ur letenja, danes so zahteve precej strožje, pravi.

"Agencija za civilno letalstvo je po nesreči uvedla številne zahteve, predvsem glede organizacije in tehničnega vzdrževanja toplozračnih balonov," je spremembe na področju letenja s toplozračnimi baloni osvetlil Trček, stari maček balonarstva, ki je tudi lastnik rekordnega poleta nad Slovenijo in prvi, ki je z balonom preletel severni Jadran.

"Razmere so zdaj precej bolj urejene, bi bilo pa seveda bolje, če bi to uredili že prej, saj smo nekateri na neurejene razmere opozarjali že vse od leta 2003," poudarja.

Kaj je novega?

Slovenske licence so zamenjale evropske, prevzeli smo evropske direktive, tehnične preglede balonov morajo ponudniki opravljati v tujini. "Sam jih vozim v Avstrijo, s čimer se ne strinjam, saj se denar po nepotrebnem prenaša na tuje, namesto da bi tako kot nekoč ostal doma," je kritičen sogovornik.

Precej več je tudi administrativnega dela, k temu spada tudi natančen popis vsakega poleta. Zajema vse od števila potnikov do količine goriva, termina vzleta in pristanka, česar prej ni bilo treba zapisovati.

Povpraševanje je minimalno

Po nesreči sta se drastično spremenila tudi struktura in število gostov. V balonarskem centru Barje so opazili kar 95-odstotni upad domačih gostov, medtem ko pri turistih opažajo malenkostno povišanje zanimanja, verjetno tudi na račun bolj omejene slovenske ponudbe.

"Balonarstvo je v svetu zelo priljubljeno, cene pa bistveno višje kot pri nas, zato so turisti z našo ponudbo precej zadovoljni," je z izkupičkom vsaj delno zadovoljen Trček, ki ga veseli dejstvo, da je TIC Ljubljana letos na svojo spletno stran, ki je med turisti precej obiskana, po skoraj treh letih znova uvrstil tudi ponudbo poleta z baloni.

Včasih smo leteli za 70, danes letimo za 130 evrov in več

V tem času so se bistveno spremenile tudi cene poletov. Če ste nekdaj za polet z balonom plačali 70 evrov, boste zdaj odšteli najmanj 130 (za polet nad Ljubljano) ali 150 za polet nad Bledom.

"Če bi želeli polete ponujati po enaki ceni kot nekoč, bi morali plačati iz lastnega žepa, da bi polet sploh lahko izpeljali," meni Trček. "Včasih nismo imeli toliko stroškov z letenjem, zato smo si to še lahko privoščili," pojasnjuje.

Potniki niso zaskrbljeni

Ljudje, ki se za polet z balonom vendarle odločijo, posebnih vprašanj nimajo, niti ne kažejo posebne zaskrbljenosti, saj se, kot pravi Trček zavedajo, da je balonarstvo razmeroma varna dejavnost.

Drugo vprašanje, ki pa si ga zastavlja Trček je, kje je razlog za tako slabo povpraševanje. "Verjetno za vse vendarle ni kriva nesreča, tudi gospodarski položaj vpliva na to. Ljudje dandanes preprosto nimajo denarja za razkošje oziroma za to, da bi se imeli lepo."

Starih dobrih časov več ne bo

Trček upa, da se bodo smernice na področju komercialnih prevozov z baloni v Sloveniji znova obrnile navzgor, a časi, kakršni so v balonarstvu vladali pred nesrečo, se ne bodo ponovili, je prepričan.

"Toliko balonov v zraku, kot ste jih lahko videli nekoč, ne boste videli nikoli več," napoveduje.

Životarjenje po nesreči

Konkretnih rešitev za izboljšanje položaja ne vidi, le upa lahko, da se bo spremenil. "Razmere so težke in zelo so nas prizadele. Težko se je spet postaviti na noge.

Če želiš, da te kdo opazi, potrebuješ reklamo, zanjo pa potrebuješ denar, ta ne pada z neba in ga je treba prej nekako zaslužiti. Šele potem lahko vlagaš v promocijo.

Prvo leto po nesreči smo dobesedno životarili, zdaj se poskušamo postaviti na noge. Veliko ljudi je v tem obdobju panogo zapustilo in si našlo službo druge," težke razmere na področju balonarstva v Sloveniji strne Trček.

Meni, da bi za skok na zeleno vejo moral na leto opraviti med 70 in 80 poletov, a je številka za zdaj povsem nedosegljiva, čeprav dopušča kanček upanja. Kot rečeno, so prvo leto po nesreči v Balonarskem centru Barje opravili le dva komercialna poleta z balonom, lani 15, letos pa (že) 20. Vrhunec turistične sezone pa šele prihaja …

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin