Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
3. 7. 2015,
14.51

Osveženo pred

2 meseca, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

MasterCard Odkrivaj Slovenijo Ljubljana Ljubljanica advertorial

Petek, 3. 7. 2015, 14.51

2 meseca, 1 teden

V košari toplozračnega balona smo se zbujali nad Ljubljano

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Kako naj turist dobro spozna Ljubljano, če nima dovolj časa? Nemogoče. Lahko pa se je loti z žabje in ptičje perspektive, kot smo se je tudi mi. Vabljeni z nami v balon in na ladjico!

Poleti se je Ljubljani nemogoče upreti. Tokrat smo si za ogled mesta zadali manjši izziv. Radi bi ga predstavili z žabje in ptičje perspektive. Za pogled z zraka smo se povezali z Balonarskim centrom Barje in v nekaj dneh smo našli ugoden dan za polet. "Za odločitev o tem, ali bomo vzleteli, spremljam natančne napovedi vetra in drugih parametrov, zjutraj pred poletom pa še naredim preizkus z balončkom. Tako vidim, kam nas bodo vetrovi zanesli in kako premetavajo balonček.

Najbolj priporočljivo je leteti zgodaj zjutraj, ko je ozračje dovolj mirno za varen in prijeten let," nam je pred poletom povedal izkušeni pilot toplozračnega balona Grega Trček, ki se z balonarstvom ukvarja že 26 let.

Za let z balonom ni ovir. Lahko letimo tudi pozimi, le da je dan krajši in temperature nižje. Naša ekipa se je vkrcala ob 4.45, nad nami je svetila polna luna, v daljavi je že žarelo rdeče sonce. Ko si v zraku, ne čutiš vetra, saj potuješ z vetrom. Ni hrupa, saj mesto še spi. Razgled odkrije, kako lične stavbe so v središču mesta, koliko ljubkih kotičkov se skriva za zidovi hiš in kako zeleno mesto je Ljubljana, saj se Rožnik s Šišenskim hribom in Golovec ter Ljubljanski hrib dobesedno zarežejo v središče mesta.

Ljubljana zato ni brez razloga dobila prestižni naziv zelena prestolnica leta 2016.

Zelena prestolnica z razlogom

Ljubljana, ki bo drugo leto nosila prestižni naziv zelena prestolnica, je mesto s kompaktnim srednjeveškim mestnim jedrom, ki očara prav vsakega obiskovalca.

Njena največja prednost je ta, da je vse mogoče prehoditi peš. V nekaj urah turist prehodi vse najpomembnejše in najlepše točke mesta – lahko se odloči za sprehod po starem mestu od Brega do Zmajskega mosta, po Petkovškovem nabrežju nazaj ter po Gallusovem spet do Prul. Ali pa se odloči za pot od Kongresnega trga, do Križank, po Križevniški do Ljubljanice, pa pri Ljubljanskem dvoru spet nazaj in po Wolfovi do Čopove ter od tam mimo Name mimo Narodnega muzeja in Narodne galerije do zelene oaze sredi mesta, parka Tivoli.

Lahko pa turistični ogled začne pri tržnici on se sprehodi ali popelje do Ljubljanskega gradu, kjer ponujajo bogato grajsko kulinarično doživetje, imajo prečudovit razgled, ponoči pa odprejo nočni kino na prostem.

Za tiste, ki ljubijo majhne trgovine in butike ter delikatese, pa je prava odločitev sprehod po Trubarjevi do Prešernovega spomenika, čez Tromostovje, mimo Filipovega dvorca na Mestni trg in mimo restavracij in butikov do Starega trga.

Srednjeveško mesto: na tisoče znamenitosti

Stari del Ljubljane je kot muzej na prostem, toliko zgodovinskih in arhitekturnih znamenitosti je zgoščenih na majhnem področju, da vsak korak po mestu odstre novo zgodbo.

Največje znamenitosti Ljubljane:

Glavna tržnica - kraj, kjer se Ljubljančani srečujejo in družijo.

Kongresni trg - ime je dobil po kongresu Svete alianse leta 1821, ko so park preuredili. Na južni strani trga je stavba Univerze v Ljubljani. Zraven stoji Slovenska filharmonija, naprej Slovenska matica, stavba Kazine, Uršulinska cerkev, sidro, kopija rimskega patricija¸in glasbeni atelje.

Mestna hiša (Magistrat, Rotovž) - zgrajena je bila v 15. stoletju.

Ljubljanski grad - ponuja enkraten pogled na mesto. Poznosrednjeveška trdnjava je zaradi svoje dominantnosti že davno postala mestni simbol.

Park Tivoli - prve načrte zanj so pripravili leta 1813, park pa je med letoma 1921 in 1939 preuredil Jože Plečnik.

Prešernov trg - najprej je bilo tukaj srednjeveško križišče pred vhodom v obzidano mesto, v 17. stoletju so ob njem zgradili frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja. Trg obdajajo meščanske palače. S Plečnikovim Tromostovjem se je trg razširil čez reko in dobil današnjo podobo. Prešernov spomenik je bil odkrit jeseni 1905 in je delo arhitekta Maksa Fabianija in kiparja Ivana Zajca.

Tromostovje - med letoma 1929 in 1932 je Plečnik osrednjemu mostu dodal dva mostova in tako ustvaril edinstveno arhitekturno posebnost Ljubljane.

Robbov vodnjak - vodnjak treh kranjskih rek je eden najbolj znanih spomenikov baročne Ljubljane.

Zmajski most - je vrhunska stvaritev secesijske arhitekture s preloma 19. in 20. stoletja. Kipi zmajev iz bakrene pločevine so bili izdelani po načrtih dalmatinskega arhitekta Jurija Zaninovića.

"Popoldne na ogled mesta po Ljubljanici, saj smo vendar 'žabarji'."

Naša pot po Ljubljani se je nadaljevala na Bregu,kjer smo se vkrcali v ladjico Ljubljanica kapitana Mateja Trtnika, ki že 15 let - začel je z barko Julija - pluje po reki in turistom predstavlja mesto tudi z "žabje" perspektive.

"Ljubljanica je mirna kraška reka, ki nikoli ne zamrzne, zato je za plovbo primerna skoraj vse dni v letu, razen takrat, ko je pretok vode prevelik," je povedal Matej Trtnik, ki na svojo ladjo sprejme do 48 potnikov.

V 45 minutah vožnje potniki preplujejo mesto od Brega proti Livadi in nazaj proti Mesarskemu mostu, ladjica pa jih odloži spet na Bregu. Kapitan potnike čaka vsako polno uro, nas pa je na krovu spremljal še turistični vodnik Martin Šušteršič.

Dilema, ali lahko Ljubljano spoznamo v enem dnevu, je bila hitro rešena. "Ljubljana je mesto po meri človeka, ki si ga lahko ogledamo v enem dnevu. Lahko se z vpenjačo odpeljete na grad. Ko je najbolj vroče, se lahko odpočijete v katerem od mestnih parkov. Popoldne pa greste lahko na ogled mesta po Ljubljanici, saj smo vendar 'žabarji'," nas je Martin Šušteršič pozdravil na krovu.

Po ogledu mesta z reke smo se podali še na ugankarsko poslastico. Na poti mimo Bavarskega dvora nas je posrkalo v Enigmarium.

Razvozlali smo pisateljevo skrivnost!

Enigmarium Escape Room na Trdinovi 8 je nastal po vzoru kultnih računalniških igric, po svetu so se Escape Roomi začeli pojavljati na Japonskem, mi pa smo obiskali ljubljanskega, ki ga odlikuje to, da je povsem unikaten. Zank in ugank namreč niso skopirali od drugod, ampak so si zamislili povsem nove.

Povabilu k igri se nismo mogli upreti. Menda nas je čakala najkrajša ura v zadnjem času, vendar le, če bomo dobro sodelovali. "Tukaj bodo prišle do izraza vse vaše spretnosti in vsa vaša čutila," nas je pozdravila vodja Enigmariuma Nataša Potočnik in predala ekipo Siola moderatorju igre, t. i. gamemastru, Andreju Pirnatu.

"V sobi Odrešitve boste morali rešiti mračno skrivnost pisatelja Čudna, ki dela obhode po sobi vsako uro. Nekoč je odšel na pokopališče, vendar se njegovo tipkanje še kar sliši, njega pa ni več. Odkrijte njegovo skrivnost," nas je izzval naš gamemaster.

Po eni uri trdega tuhtanja in zbiranja predmetov, računanja in iskanja, se nam je uspelo rešiti. Bilo je razburljivo, tako da bomo kmalu rezervirali še (M)učilnico, tudi na Trdinovi. Za to sobo so uganke razvijali skupaj z doktorji robotike. Pa to ne pomeni, da moraš biti doktor robotike, če se želiš rešiti iz sobe, le uganke so naredili zanimivejše in dejansko izvedljive.

Enigmarium je tako iskana zabava, da so odprli že Escape Room sobi v Trstu in Pulju, kmalu sledi Mariboru, delajo pa tudi že načrte za Španijo.

Ne spreglejte