Četrtek, 19. 10. 2023, 16.12
1 leto, 2 meseca
Zemeljski plin ni ovira na poti zelenega prehoda
Kako bo z energetsko oskrbo gospodinjstev po letu 2030? Predlog Zakona o energetski politiki, ki ga je pripravilo ministrstvo za okolje, prostor in energijo, predvideva omejevanje porabe in postopoma prenehanje uporabe zemeljskega plina kot energetskega vira ter korenito posega na področje energetske oskrbe slovenskih gospodinjstev.
- Od sredine leta 2024 bo veljala prepoved vgradnje plinskih kondenzacijskih kotlov v nove stanovanjske objekte.
- Obstoječih koncesij za distribucijo plina ne bo mogoče več podaljšati, izjema so koncesije, ki se iztečejo pred letom 2030 in jih bo mogoče podaljšati do leta 2030. V nekaterih občinah bodo torej odjemalci ostali brez plina najkasneje leta 2030, lahko tudi že prej.
Razvejanost plinskega distribucijskega omrežja v Sloveniji
- 71 občin oskrbujejo koncesionarji za distribucijo zemeljskega plina, v 14 občinah odjemalce oskrbujejo javna podjetja, v eni občini oskrba poteka v obliki vlaganja javnega kapitala v dejavnosti oseb zasebnega prava.
- 5.065 kilometrov plinovodnega omrežja, ki deluje brez izgub, z življenjsko dobo čez 50 let in z najnižjim ogljičnim odtisom med omrežji.
- 121.044 gospodinjskih odjemalcev uporablja zemeljski plin za ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode in kuho.
Kakšen bo ta zemljevid po letu 2030?
Kateri energetski viri bodo zamenjali zemeljski plin? Se bodo odjemalci greli na elektriko? Bo električno omrežje zmoglo dodatne obremenitve? Iz katerih virov bi v zimskem obdobju zagotovili dodatno potrebno elektriko? Vprašanja ostajajo odprta.
Plinski sistem se bo postopoma razogljičil. Zakaj prepovedovati vgradnjo kondenzacijskih plinskih kotlov in onemogočiti podaljšanje koncesij občinam in distributerjem plina?
Podjetja plinskega gospodarstva so pripravljena investirati v proizvodnjo biometana, obnovljivega plina, ki lahko postopoma v celoti nadomesti zemeljski plin za gospodinjstva. Želijo razvijati trg nadomestnih plinov iz obnovljivih virov, če se ohrani plinovodna infrastruktura, saj plinski kotli delujejo tudi na obnovljive pline, kot sta biometan in vodik. Nadomeščanje zemeljskega plina z obnovljivimi plini je eden najbolj ekonomičnih in tehnično učinkovitih rešitev za povečanje deleža obnovljivih virov energije v energetski oskrbi slovenskih gospodinjstev in tudi gospodarstva.
Zakaj torej pri oblikovanju nove energetske politike rušiti učinkovit sistem dobave energije in povzročati težave čez 121 tisoč gospodinjstvom v Sloveniji?
Naročnik oglasnega sporočila je GIZ DZP, G. I. Z.
