Sreda, 15. 3. 2023, 13.50
1 leto, 8 mesecev
Ministrstvo: Ni res, da zavlačujemo z gradnjo drugega bloka nuklearke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,56
16
Jek 2 je kot največja investicija v zgodovini države dolgotrajen projekt, je opozorila Seršenova.
Predsednik komisije DZ za nadzor javnih financ Jernej Vrtovec je za 29. marec sklical sejo komisije na temo zavlačevanja s postopki za gradnjo drugega bloka krške nuklearke (Jek 2), potem ko je buren odziv sprožila izjava ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra, da ni nič narobe, če se časovnica za Jek 2 zamakne. Zelo vehementno je trditi, da bo v primeru, da (še) ne bomo gradili drugega bloka krške nuklearke, ogrožena energetska suverenost Slovenije, se je na argumente za sklic seje odzvala državna sekretarka Tina Seršen.
Gradnja drugega bloka bo, glede na izkušnje drugih držav v EU, v najboljšem primeru trajala 15 let, saj so ti projekti kompleksni. Medtem pa ima Slovenija problem danes, je poudarila in spomnila, da smo bili lani zaradi izpada proizvodnje v Premogovniku Velenje 30-odstotno uvozno odvisni.
V tej luči se ji zdijo besede predsednika komisije Jerneja Vrtovca o ogrožanju energetske neodvisnosti Slovenije "zelo vehementne".
Brez resnih analiz ne vemo še nič
Prav tako je za vehementno označila Vrtovčevo oceno, da se Slovenija ne bo mogla zanašati samo na obnovljive vire energije. "Tega še ne vemo, če nimamo resnih strokovnih analiz na ravni države. Te pripravljamo zdaj, pokazale bodo, kako lahko dosežemo podnebne cilje. Pripravljene bodo v okviru nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki bo javno razgrnjen pred poletjem," je povedala.
Zavrnila je tudi očitke, da ministrstvo zavlačuje s projektom Jek 2. Potrdila je, da je prejšnja vlada pred iztekom mandata marca lani dala pobudo za postopke za umeščanje Jeka 2 v prostor, "a je bila vsebinsko pomanjkljiva". Tako po njenih besedah ni bila priložena idejna zasnova projekta. "To so take napake, ki si jih mi nikakor ne moremo privoščiti, ko gremo v največjo investicijo v zgodovini države. Zavedati se je treba, da investicija v jedrsko elektrarno predstavlja vsaj petkratni obseg največjih investicij do zdaj," je opozorila.
Kumer zgolj poudaril, da si je treba naliti čistega vina
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je želel v pogovoru za spletni portal N1, ki je zmotil Vrtovca, zgolj poudariti, da si je treba naliti čistega vina, "da pogledamo, kaj je in kaj ni, kako hitro lahko pridemo do odločitev, družbenega kompromisa, ki ga, mimogrede, še vedno nimamo in ga bomo preverjali na referendumu", je še pojasnila Seršenova. Šele ko bodo vsi ti odgovori, bo jasno, kdaj lahko nadaljujemo jedrski program v Sloveniji, je dodala.
Vrtovec za sklic seje ne temo zavlačevanja gradnje
Vrtovec, poslanec NSi, je na današnji novinarski konferenci v DZ uvodoma poudaril, da se svet, Evropa in tudi Slovenija v zadnjem obdobju spoprijemajo z energetsko krizo, posledično pa z vprašanjem, kako zagotoviti energetsko neodvisnost in hkrati zeleni prehod.
Za Slovenijo, ki želi podnebno nevtralna postati do leta 2055, bo po njegovih besedah ključna jedrska energija, ki jo je kot trajnostno z delegirano uredbo februarja lani prepoznala tudi Evropska komisija.
Obnovljivi viri ne bodo dovolj
Nuklearna elektrarna Krško (Nek) zdaj državi zagotavlja 25 odstotkov električne energije. Ob dejstvu, da ima obratovalno dovoljenje do leta 2043 in da bo Slovenija glede na državno strategijo do leta 2033 opustila premog oz. Termoelektrarno Šoštanj, pa se zastavlja vprašanje, kako nadomestiti tako velike izpade. Samo z obnovljivimi viri ne bo šlo, je podčrtal Vrtovec.
Prejšnja vlada je, tako pravi nekdanji infrastrukturni minister, energetsko dovoljenje Gen energiji za Jek 2 izdala že junija 2021, marca lani pa je sprožila tudi postopke za umeščanje drugega bloka v prostor.
Glede na izkušnje z dolgotrajnostjo postopkov – samo podaljšanje obratovalnega dovoljenja Nek je trajalo več let – pa ga skrbi nadaljnja časovnica projekta Jek 2, poleg umeščanja v prostor še pridobivanje gradbenih dovoljenj in čezmejno presojanje okoljskih vplivov, saj Avstrija nasprotuje jedrski energiji. Poleg tega gradnja jedrske elektrarne traja od pet do šest let. "Treba je začeti čim prej," je pozval.
"Nič ni narobe, če se časovnica za Jek 2 zamakne"
V tej luči je bil kritičen do nedavnih navedb ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra v intervjuju za spletni portal N1, "da ni nič narobe, če se časovnica za Jek 2 zamakne".
Zdi se mu, da so se postopki izdelave državnega prostorskega načrta pod to vlado ustavili in "da je ključna prioriteta vlade solarizacija Slovenije, jedrska opcija pa se postavlja v ozadje".
Odlaganje odločitev o gradnji Jek 2 je strateško napačna odločitev, ki jo bomo davkoplačevalci drago plačali, verjamejo v NSi. "Naš poziv vladi je, naj ne zavlačuje," je pojasnil Vrtovec. "Ne gre za nobeno PR-potezo, gre za skrb, da si Slovenija zagotovi energetsko neodvisnost," je argumentiral potrebo po sklicu seje komisije za nadzor javnih financ, na katero so vabljeni vsi ključni deležniki.
Vrtovec komisiji predlaga, da po koncu razprave sprejme več sklepov, in sicer naj vladi predlaga, da maksimalno pospeši postopke umeščanja v prostor in izgradnje Jek 2 ter naj komisiji vsako četrtletje poroča o napredku pri projektu Jek 2 in pri projektu gradnje infrastrukture odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO) v Vrbini pri Krškem, ki še vedno ni končan.
Za samooskrbni in brezogljični elektroenergetski sistem v Sloveniji bodo potrebne obsežne investicije tako v proizvodnjo kot v omrežje, poudarjajo vodje proizvajalcev elektrike Gena energije in HSE ter operaterja omrežja Elesa. Končne cene elektrike verjetno ne bodo več na ravneh izpred krize, dajejo pa več denarnega toka in s tem možnost vlaganj.
Letošnja zima je minila bolje, kot so pričakovali. "Nismo si upali misliti, da bomo zimo prebrodili na način, kot smo jo. Napovedi so bile povsem drugačne," je danes na skupni novinarski konferenci dejal direktor Elesa Aleksander Mervar in dodal, da bi lahko bilo stanje povsem drugačno - z redukcijami in še višjimi cenami.
Z vladnimi ukrepi, med drugim regulacijo cen ter nižjima trošarino in DDV, je gospodinjski odjemalec z letno porabo 10 megavatnih ur (MWh) na letni ravni prihranil med 500 in 5600 evrov, je navedel Mervar.
Poudaril je, da to, kako smo prestali letošnjo zimo, države ne sme uspavati, in opozoril, da je Slovenija glede oskrbe z elektriko v primeru kriznih razmer zelo izpostavljena. "Brez novih investicij bo ta izpostavljenost samo večja, ne samo na področju oskrbe, tudi na področju cen," je dejal.
Slovenija je bila lani rekordno uvozno odvisna, delež uvožene elektrike je znašal 32,6 odstotka. Letos stanje ni boljše; od začetka leta do 10. marca je bila uvozna odvisnost 31-odstotna, je povedal Mervar. Z večjo uvozno odvisnostjo bodo tudi veleprodajne cene bolj odvisne od cen na evropskih trgih in večje bo tveganje, da Slovenija elektrike v primeru kriznih razmer ne bo imela zadosti.
16