Zaupanje nemških podjetij v Slovenijo upada, vlada pa nič

V anketi o gospodarskih in naložbenih razmerah, ki so jo marca letos izvedle nemške gospodarske zbornice v državah srednje in vzhodne Evrope, se je položaj Slovenije kljub spodbudnim številkam poslabšal. "Le 75 odstotkov nemških podjetij v Sloveniji je odgovorilo, da bi ponovno investiralo na tem območju. Leto prej je ta delež znašal 85 odstotkov," je dodala Dagmar von Bohnstein.

Pozitivne plati Slovenije

Slovenijo nemška podjetja vidijo kot majhen trg, a z veliko znanja in izkušenj v podjetjih, kjer imajo koristi od visoko usposobljenih strokovnjakov in odličnega sodelovanja, zlasti v avtomobilskem in industrijskem sektorju.

Lokacija je še vedno pozitivno ocenjena glede infrastrukture, tj. prometa, komunikacij in energije. Pogoji za raziskave in razvoj so ocenjeni kot zadovoljivi oziroma dobri. Kot prednosti so v nemških podjetjih navedli tudi visoko plačilno disciplino ter kakovost in razpoložljivost lokalnih dobaviteljev. Cenjeni sta tudi produktivnost in pripravljenost zaposlenih za delo.

Nemčija je z milijardo in pol tujih neposrednih investicij v Sloveniji na petem mestu. V anketi so podjetja Slovenijo med srednje- in vzhodnoevropskimi državami, v družbi s Kitajsko, še vedno označile kot najbolj privlačno za tuje investicije.

Nezadovoljstvo narašča

Manj so v nemških podjetjih zadovoljni s počasnostjo izvedbe reform, s katerimi bi izkoristili obstoječi potencial za neposredne tuje naložbe in višjo gospodarsko rast. Podjetja trpijo zaradi visokih cen surovin in energije, vse večjega pomanjkanja kvalificiranih delavcev, zlasti v proizvodnem sektorju, nefleksibilne delovne zakonodaje in pretirane obdavčitve srednjih dohodkov. 

Ocena javne uprave se je v raziskavi znatno poslabšala. Triinosemdeset odstotkov vprašanih je bilo nezadovoljnih ali zelo nezadovoljnih s stopnjo obdavčitve, davčnim sistemom in davčno upravo (skupaj 83 odstotkov). Predvidljivost ekonomske politike se je v primerjavi z državami srednje in vzhodne Evrope uvrstila na zadnje mesto. Stroške dela in prožnost slovenske delovne zakonodaje ocenjuje 73 odstotkov oziroma 65 odstotkov vprašanih kot izrazito lokacijsko pomanjkljivost.

Nespodbudna zakonodaja

Med najbolj perečimi tveganji, ki skrbijo nemška podjetja, so cene energije, stroški dela in pomanjkanje delovne sile.

"Zavedamo se, da se tudi slovenska podjetja vsevprek srečujejo s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile, zlasti na tehničnem področju," pravi Katja Stadler, direktorica Deslo – AHK. Tudi višje plače bi dali, da bi privabili delavce, vendar tu naletijo na čeri zaradi nestimulativne davčne politike in nefleksibilnosti delovnega prava.

Med očitki – ne najnovejšimi – so tudi dolgi postopki pridobivanja dovoljenj in neodzivnost države, da bi investitorjem prišla naproti.

Novice Ifo: Nemška podjetja bodo v prihodnje več zaposlovala

Podjetja so tudi izrazila bojazen, kako bodo podražitve hrane in energentov, ki so bile v Sloveniji na skoraj vseh področjih končne potrošnje najvišje v zadnjih 20 letih, vplivale na rast cen energentov naprej. Prav tako jih približno polovica s strahom pričakuje motnje v dobavnih verigah ter pomanjkanje surovin in materialov. Vse te ovire bi lahko sprožile še nadaljnje upadanje zaupanja v gospodarski razvoj.

Nemčija ostaja najpomembnejša partnerica

Kljub temu, da se je Švica lani povzpela na prvo mesto po obsegu blagovne menjave, pa Nemčija ostaja naša  najpomembnejša gospodarska partnerica. Primat Švice, s katero smo ustvarili 19,4 milijarde evrov menjave, je posledica Novartisovega skladišča in distribucijskega centra na Brniku. Vendar pa sta izvoz in uvoz z Nemčijo bistveno bolj uravnotežena.

"Razlog za večjo pomembnost nemškega partnerstva v Sloveniji je predvsem v veliki diverziteti podjetij," je poudarila Stadlerjeva. V Sloveniji je tako skoraj 400 podjetij z nemško kapitalsko udeležbo.

Novice Slabe novice iz Nemčije

Blagovna menjava med državama je v letu 2022 znašala skoraj 15 milijard evrov, kar je za približno milijardo in pol evrov več kot leto prej. Pri tem lahko izpostavimo podatek, da v Nemčijo iz Slovenije izvozimo več blaga, kot ga uvozimo. Če se bo obseg blagovne menjave, kakršnega smo beležili v prvih dveh mesecih tega leta, nadaljeval, bodo številke na koncu leta še nekoliko višje kot lani.

Volja za investicije ostaja 

Nemčija beleži visok upad zasebne potrošnje, kar je tudi eden od razlogov za tehnično recesijo, ki so jo razglasili pred kratkim. Nemci so znani kot varčen narod, zato ni čudno, da se je delež prihrankov v državi lani povečal za kar 23 odstotkov.

"Čeprav smo varčni, pa smo vseeno naklonjeni vlaganju," je na dogodku za novinarje poudarila Babett Stapel, članica upravnega odbora Slovensko-nemške gospodarske zbornice in direktorica Fraport Slovenija.

Izpostavila je močno zavezo podjetja k nadaljnjim investicijam v državi: "Od leta 2014 je naše podjetje v Sloveniji investiralo 67 milijonov evrov, do leta 2023 imamo v načrtu 130 milijonov evrov investicij. Osrednji investicijski fokuks je usmerjen v dekarbonizacijo, elektrifikacijo in infrastrukturo." A tudi ona je med izzivi podjetja izpostavila visoke stroške dela in energije.

Na novinarski konferenci nemško-slovenske gospodarske zbornice (Deslo – AHK) so danes predstavili rezultate ankete o gospodarskih in naložbenih razmerah, ki so jo marca letos izvedle nemške gospodarske zbornice v državah srednje in vzhodne Evrope.

Novice Slovenska podjetja skupaj z ministrom Hanom v Nemčiji

Novice Nemčiji verjetno to ne bo uspelo. Analitiki presenečeni.