Petek, 17. 6. 2022, 9.50
2 leti, 5 mesecev
Zaslužki odnesli ministrico, zdaj dobila 5.000 evrov odškodnine in opravičilo KPK
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,89
24
Kmalu po odstopu se je nekdanja ministrica odločila za sodno gonjo proti KPK, ki je trajala vse do maja letos, ko sta se strani zunajsodno poravnali.
Nekdanja šolska ministrica v vladi Mira Cerarja Stanka Setnikar Cankar od Komisije za preprečevanje korupcije ni dobila le javnega opravičila, temveč tudi pet tisoč evrov odškodnine, davkoplačevalci pa smo ji plačali tudi stroške postopkov v višini šest tisoč evrov.
Nekdanja šolska ministrica Stanka Setnikar Cankar je leta 2015 odstopila po razkritju, da je od leta 2003 poleg plače za delo na Fakulteti za upravo dobila tudi za 636.068,98 evra avtorskih honorarjev. Podatke o njenih postranskih zaslužkih na fakulteti je razkrila aplikacija Supervizor (danes Erar), ki jo upravlja Komisija za preprečevanje korupcije (KPK).
Kmalu po odstopu se je nekdanja ministrica odločila za sodno gonjo proti KPK, ki je trajala vse do maja letos, ko sta se strani zunajsodno poravnali. KPK se je Setnikar Cankarjevi javno opravičila in ji plačala pet tisoč evrov odškodnine. Nekdanja ministrica, ki je na položaju preživela manj kot pol leta, je dobila tudi šest tisoč evrov za stroške sodnih postopkov.
Kaj je trdila nekdanja ministrica?
Setnikar Cankarjeva je v tožbi po poročanju STA od KPK zahtevala, da iz Supervizorja odstrani podatke o njenih prihodkih po avtorskih in podjemnih pogodbah. Nekdanja ministrica in zdajšnja profesorica na ljubljanski fakulteti za upravo je menila, da so ji bile z objavo podatkov kratene ustavne pravice. Nadalje je trdila, da KPK za razkrivanje osebnih podatkov v Supervizorju nima pravne podlage, da ji ni dala možnosti podati svojega mnenja, navesti dejstev in dokazov ter da je objava podatkov vplivala na njen ugled in dostojanstvo.
Močna politična podpora propadli ministrici
Vsebino avtorskih in podjemnih pogodb profesorjev "je načeloma treba razkriti, ker gre za porabo javnega denarja", je leta 2015 po poročanju STA dejala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Vendar so na stran propadle ministrice že takrat stopili nekateri drugi ministri.
Tako je takratni finančni minister Dušan Mramor, ki se je tudi sam znašel na sodišču zaradi afere dodatki za stalno pripravljenost, po poročanju STA javno dejal, da je odstop ministrice zaradi očitkov o visokih honorarjih napačen signal. Moramo se zavedati, da smo zdaj v tržni ekonomiji, nismo več v komunizmu, je takrat dejal Mramor.
Oglasil se je tudi nekdanji minister za notranje zadeve in profesor na fakulteti za upravo Gregor Virant, ki je po poročanju STA zapisal, da je treba pridobivanje sredstev na trgu spodbujati in ne zatirati. Treba se je upreti demagogiji, da sta delo in zaslužek greh, je zapisal.
Sodišča na začetku dalo prav KPK, vendar …
V prvih bojih na sodnih instancah je bolje kazalo KPK. Leta 2015 je upravno sodišče po poročanju Dela dalo prav KPK. V sodbi, ki jo je pridobilo Delo, je sodišče zapisalo, da je KPK vodila postopek iz svoje pristojnosti, saj sta zbiranje in tudi objava honorarjev fizičnim osebam v javnem sektorju lahko v neposredni zvezi z metodami za krepitev integritete, transparentnosti ter preprečevanje korupcije in nasprotja interesov v javnem sektorju. Vendar se nekdanja ministrica ni predala in je sodni desant nadaljevala na višjih sodnih instancah. Vse do vrhovnega sodišča, kjer se je pravica prevesila na njeno stran.
"Res je, da so na prvih stopnjah sodišča presojala v našo korist, vendar je vrhovno sodišče presodilo, da je komisija pri objavi tožničinih podatkov ravnala kvalificirano protipravno, kar pomeni, da je prišlo do odškodninske odgovornosti komisije, zato je zadevo razveljavila in vrnila v ponovno odločanje," so nam na KPK pojasnili svoj pogled na sodno dogajanje. Za poravnavo so se na KPK odločili "po tehtnem premisleku o možnostih za uspeh v nadaljnjem pravdnem postopku".
KPK: Poravnava ne bo vplivala na naše nadaljnje delo
"Ta poravnava na delo komisije in objavo podatkov v Erarju, kot je urejena zdaj, ne bo vplivala," trdijo pri KPK. Z novelo Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ZIntPK-C 2020 se je spremenila pravna podlaga, ki je bolj določno opredelila pristojnosti komisije ter kaj je lahko v Erarju objavljeno in kaj ne. "Z Erarjem bomo še naprej prikazovali vpogled v transakcije subjektov javnega sektorja v lasti države in občin, s čimer bomo prispevali h krepitvi integritete, odgovornosti in transparentnosti pri razpolaganju z javnimi sredstvi," so za Siol.net sporočili iz KPK.
"Komisija je poleg zadeve, po kateri povprašujete, v preteklosti prejela še eno tako tožbo, v zvezi s katero je tožnik z našim soglasjem tožbo umaknil, zato je sodišče v letu 2020 postopek ustavilo. Podobnih odprtih tožb nimamo," so nam na KPK odgovorili na vprašanje, ali je bila Setnikar Cankarjeva edina, ki jih je tožila zaradi objave (potencialno) "osebnih podatkov".
24