Sobota, 21. 7. 2018, 14.00
6 let, 4 mesece
Zaradi ugriza klopa letos zbolelo že skoraj 3.500 Slovencev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,16
5
Nekateri hrvaški mediji so poročali, da imamo v Sloveniji letos invazijo okuženih klopov in posledično porast bolezni, povezanih z ugrizom zajedavca. A glede na podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ni razloga za preplah.
Najbolj nevarna bolezen, ki jo povzroča ugriz okuženega klopa, je meningoencefalitis, ki pa se, sodeč po podatkih NIJZ, v zadnjih letih v Sloveniji zmanjšuje.
"Zadnja leta so bile številke precej nizke v primerjavi z leti, ko smo imeli po 250 primerov klopnega meningoencefalitisa. Zadnja leta se ta številka vrti okoli sto. Letos jih je bilo do zdaj prijavljenih 60, kar ni veliko povečanje, je pa nekaj več kot lani, ko jih je bilo v celem letu nekaj več kot sto," pravi strokovnjakinja z NIJZ dr. Marta Grgič Vitek.
Se je pa povečalo število obolenj z lymsko boreliozo: "Lani je bilo ob tem času okoli 2000 primerov, letos pa 3400. A tudi to ni alarmantno. Leta 2013 je bilo namreč skoraj 7000 prijavljenih primerov."
Slovenija, država z najvišjo stopnjo obolevnosti za meningoencefalitisom
Zaradi veliko gozdnih površin Slovenija spada med države, kjer obstaja velika verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi.
Daleč najpogostejša je lymska borelioza, z njenim povzročiteljem je pri nas okužena tretjina klopov, letno pa prizadene več kot 6000 Slovencev. Glede na incidenco, ki v nekaterih primerih preseže 300 bolnikov na 100.000 prebivalcev, smo najbolj ogrožena populacija v svetu, navajajo pri NIJZ.
Precej manj je klopov, okuženih s povzročiteljem meningoencefalitisa, teh je nekje okoli pol odstotka. "To se odraža tudi po obolevnosti. Primerov meningoencefalitisa je okoli sto, medtem ko je primerov okužb z boreliozo nekaj tisoč," pojasnjuje Grgič Vitkova.
Daleč najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi, je lymska borelioza, z njenim povzročiteljem je pri nas okužena tretjina klopov, letno pa prizadene več kot 6000 Slovencev.
S cepivom zaščitenih le sedem odstotkov prebivalstva
Pred klopnim meningoencefalitisom se lahko zaščitimo s cepljenjem. Kolikšna je precepljenost v Sloveniji, je težko oceniti, ker je po osnovnem cepljenju treba prejeti poživitvene odmerke. Najmanj en odmerek je prejelo okoli 15 odstotkov, medtem ko se po ocenah NIJZ redno cepi in je zaščitenih okoli sedem odstotkov Slovencev. V Avstriji je medtem stopnja precepljenosti skoraj 90-odstotna.
"Cepi se jih zelo malo. Zadnje leto se je sicer poraba cepiva nekoliko povečala, za približno 30.000 odmerkov. A to še vedno ne razloži upada klopnega meningoencefalitisa," pravi strokovnjakinja.
Klopa čim prej odstraniti
Cepivo preprečuje le okužbo z meningitisom, medtem ko preventivnega zdravila pred okužbo z boreliozo ni. Zato moramo sami poskrbeti za zmanjšanje tveganja okužbe.
Klope lahko odženemo s svetlimi oblačili, ki naj pokrivajo čim večji del telesa, ter z uporabo sredstev za odganjanje klopov. Ko se vrnemo iz narave, se moramo vedno temeljito pregledati, pozorni moramo biti predvsem na lasišče in druge poraščene dele telesa, kožne gube, ušesa, pazduhe in dimlje.
Če do ugriza pride, moramo klopa čim prej odstraniti. "Pri lymski boreliozi lahko s hitro odstranitvijo klopa preprečimo, da bi se okužili. Povzročitelj lymske borelioze je pri klopu v črevesju in traja nekaj časa, da pride v slino klopa in se tako prenese na človeka ali žival, ki jo je vbodel. Medtem ko pri meningoencefalitisu lahko do okužbe pride v nekaj minutah, praktično takoj po ugrizu," pojasnjuje strokovnjakinja.
Okužbo z lymsko boreliozo lahko preprečimo, če klopa hitro odstranimo.
Lymska borelioza običajno poteka v treh fazah. V treh do 32 dneh po ugrizu se na koži pojavijo značilne spremembe – neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredini bledi in dobi obliko kolobarja. Teh sprememb je na koži lahko več ali pa le ena sama.
"Pomembno je razlikovati običajno alergično reakcijo kože, ki se lahko pojavi takoj na mestu ugriza, od značilnih kožnih sprememb za boreliozo," so zapisali pri NIJZ.
Ni pa nujno, da se kožne spremembe pojavijo vedno. Borelioza se namreč lahko na tej stopnji potuhne in se izrazi šele v drugi ali tretji fazi, ko se lahko tudi več mesecev, celo let po ugrizu pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov – kože, živčevja, mišic, tudi oči in srca.
Boreliozo zdravijo z antibiotiki, pri tem je pomembno, da se jo čim prej odkrije, da je zdravljenje čim bolj učinkovito.
5