Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Petek,
16. 2. 2024,
14.41

Osveženo pred

1 mesec, 4 tedne

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,19

Natisni članek

Državni zbor protest azbest Anhovo

Petek, 16. 2. 2024, 14.41

1 mesec, 4 tedne

Zaposleni Salonita Anhovo protestirali v Ljubljani #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,19

Potem ko je okoli 450 zaposlenih v cementarni Salonit Anhovo in somišljenikov v četrtek pred stavbo Občine Kanal ob Soči protestiralo proti noveli zakona o varstvu okolja, so predstavniki zaposlenih razloge za nasprotovanje predstavili še pred DZ v Ljubljani. "Žalostno je, da se moramo v 21. stoletju boriti za delo poštenih ljudi," je bilo slišati. Ob tem občina Kanal ob Soči opozarja, da večina zbranih na četrtkovih protestih ni bila prebivalcev občine, zato se sprašujejo, "kdo stoji za organizacijo protestov in s kakšnim namenom".

Predlog novele zakona o varstvu okolja bi zaostril zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig. Po obravnavi na matičnem odboru, kjer je bilo sprejetih nekaj dopolnil, sicer ne govori več o izenačitvi standardov za sosežig in sežig odpadkov, ampak določa, da vlada za naprave za sosežig določi tako stroge mejne vrednosti emisij, kot so določene v zaključkih o najboljših razpoložljivih tehnologijah za sežig, razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti.

Salonit Anhovo
Novice Eko Anhovo: Salonit nizkotno pritiska na delavce

Ob današnji obravnavi predloga sprememb zakona v DZ je članica sveta delavcev Salonita Anhovo Tereza Pahor pred stavbo parlamenta opozorila, da zakon, ki ga danes sprejemajo poslanci, ni enak tistemu, ki ga so ga podprli odbori, in to predvsem v kritični točki, ki govori o doseganju mejnih vrednosti.

"To je precej sporno. Poslanci se morajo zavzemati za to, da se v zakon doda, da se dosegajo mejne vrednosti samo, če obstajajo za to sprejemljive tehnologije," je izpostavila.

Zaposleni v Salonit Anhovo | Foto: STA Foto: STA Nekdanji podžupan Kanala ob Soči Marko Bucik je dejal, da se v primeru predlaganih sprememb zakona ne spoštuje evropske zakonodaje, ki da je nad vsem. "Žalostno je, da se moramo v 21. stoletju boriti za delo poštenih ljudi," je dodal.

Občinska svetnica Kanala Klelija Dolenc (DeSUS) pa je pozvala, naj se posluša stroko. "Ne pustimo iniciativnim skupinam, da same določajo pravila," je dejala. Predlog novele sta v obravnavo vložila društvo Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštitut 8. marec in civilna iniciativa Danes.

"Verjamemo, da bodo v DZ sprejeli zakon, po katerem bo treba tehnologijo spremeniti, jo izboljšati in delati za dobrobit vseh ljudi. Vsi si želimo čistega zraka in tudi mi smo za to, samo pustite nam delati," je pozvala.

Salonit Anhovo
Novice Odbor DZ soglasno podprl dopolnjen predlog novele o varstvu okolja

Proti sprejetju novele se je izreklo tudi lokalno Društvo obolelih zaradi azbesta, ki nudi podporo bolnikom na različnih področjih, od uveljavljanja odškodnin do zagotavljanja zdravstvenih pregledov na Golniku.

Občina Kanal ob Soči: Med protestniki le peščica domačinov

Občina Kanal ob Soči podpira predlog novele zakona o varstvu okolja, so danes spomnili na občini. Ob tem so opozorili, da večina zbranih na četrtkovih protestih zoper predlagane spremembe ni bila prebivalcev občine, zato se sprašujejo, "kdo stoji za organizacijo protestov in s kakšnim namenom". Predlog je bil sicer danes v obravnavi v DZ.

Kot so v današnjem sporočilu za javnost navedli na Občini Kanal ob Soči, je že pred leti več kot 1200 njihovih prebivalcev na spominskem shodu jasno izrazilo podporo izenačitvi mejnih vrednosti sosežigalnic s sežigalnicami, prav tako so se na referendumu izrekli proti sosežigu odpadkov.

Podčrtali so še, da bo sprejetju novele sledilo vsaj petletno prehodno obdobje, v katerem bo imelo podjetje Salonit Anhovo dovolj časa za vse potrebne prilagoditve. "Prepričani smo, da se bodo v času prehodnega obdobja pojavile tudi številne druge rešitve, kako zagotoviti nižje emisije, zagotovo pa tudi subvencije za projekte, ki prispevajo k manjšemu onesnaževanju. Zato razlogov za zaprtje cementarne ne vidimo," so zapisali.

V zvezi s četrtkovimi protesti v Kanalu ob Soči so poudarili, da večina zbranih ni bila prebivalcev občine. Prepričani so, da sprejetju zakona v resnici nasprotuje le peščica lokalnih prebivalcev.

"Občina se bo še naprej borila za zdravo okolje, nujno potrebno za zdrav razvoj in lepo prihodnost prebivalcev," so napovedali in dodali, da je "bistveno spoštovati zdravstveno stroko, ki je jasno podprla izenačitev mejnih vrednosti".

Med obravnavo novele v ospredju usoda Salonita

DZ je na današnji izredni seji opravil drugo obravnavo predloga zakona o varstvu okolja, ki zaostruje zahteve glede izpustov iz naprav za sosežig. Medtem ko so koalicijski poslanci poudarjali, da novela ne bo ogrozila delovnih mest v Salonitu Anhovo, so v opozicijski SDS opozorili na možnost zapiranja obratov.

Kot je poudarila predstavnica predlagateljev zakona Mateja Satler, ljudje iz srednjega Posočja po dolgih letih opozarjanj in številnih neuslišanih prošnjah ter apelih k zaščiti zdravja ljudi prvič upajo, da se stvari končno obračajo v pravo smer. Noveliran zakon o varstvu okolja po njenih besedah prinaša spremembe, s katerimi bodo pridobili vsi - prebivalci Anhovega, Soške doline, Krškega in ostalih krajev, kjer obratujejo naprave za sosežig.

Zakon med drugim prinaša zaostritve glede izpustov emisij dimnih plinov in uvaja bolj transparenten monitoring. "Predlog zakona soglasno in v celoti podpira zdravniška stroka, ki je pred leti pozvala odločevalce, naj mejne vrednosti za vsakršno obremenjevanje okolja določijo po meri zdravja ljudi in ne po meri onesnaževalcev," je poudarila.

Dotaknila se je tudi, kot je navedla, "plačanega propagandnega shoda, kjer so delavci po navodilu lastnikov cementarne trdili, da bo sprejem zakona ogrozil obstoj tovarne in posledično delovnih mest", kar po njenem ne drži. "Sosežig odpadkov ne rešuje delovnih mest, ne rešuje niti slovenskih odpadkov, ne prinaša dodane vrednosti, je le izjemno dobičkonosna dejavnost, v našem primeru avstrijsko-italijanskih lastnikov, ki v Sloveniji opravi najbolj umazan del cementne industrije, vse to le zato, da lahko generirajo dobičke, ki se v obliki dividend potem prelijejo v zasebne tuje žepe, žal na račun nas in našega okolja," je podčrtala.

Da je zaostritev standardov za sosežig odpadkov, ki jih prinaša zakon, možna, upravičena in tudi skladna z evropsko zakonodajo, pa je poudaril državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. "Prav je tudi, da se uveljavljajo polurne vrednosti in ne zgolj dnevne vrednosti teh izpustov, tako kot je sedaj. Predlog zakona krepi tudi obratovalni monitoring nad onesnaževalci," je dodal.

Predlagatelji zakona društva Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštituta 8. marec so vložili več dopolnil, največ pozornosti so poslanci v razpravi posvetili dopolnilu, s katerim predlagatelji zakona dodajajo objektivni kriterij, ki naj ga uporabi vlada, da določi mejne vrednosti za sosežig, in sicer, da to stori z namenom zmanjšanja znatnega tveganja za zdravje ljudi in za okolje. V skladu s tem zakonski predlog po novem navaja, da vlada z namenom zmanjšanja znatnega tveganja za zdravje ljudi in za okolje za naprave za sosežig določi mejne vrednosti emisij tako strogo, kot so določene v zaključkih BAT za naprave za sežig odpadkov, razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti emisij.

Koalicijski poslanci so poudarjali, da rešitve, ki jih prinaša predlog zakona, ne bodo ogrozile delovnih mest, na kar so v preteklih dneh opozarjali zaposleni v Salonitu Anhovo in tudi nekatera lokalna društva. Kot je povedala poslanka Svobode Andreja Živic, jim je v stranki zelo mar za gospodarstvo kot za zaposlene v tem podjetju, "vendar ne na račun smrti in obolelih ljudi, ki so delali in še delajo v Salonitu Anhovo". Pozdravili so tudi zgledno sodelovanje poslanskih skupin in nevladnikov pri pripravi in dopolnitvah predloga tega zakona v okviru zakonodajnega postopka. Da bo predlog zakona kmalu pokazal rezultate tudi v Posavju, predvsem v Krškem, kjer je zdrav zrak prav tako že dolgo problem, na kar opozarjajo tudi tamkajšnji prebivalci, pa je je dejala poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič.

V SDS so na drugi strani opozorili, da je treba na drugi strani prisluhniti tudi odzivom okoli 800 ljudi, ki trenutno posredno ali neposredno živijo na račun proizvodnje v Anhovem, in tudi 200 obratov, ki niso tako izpostavljeni, a jih zakon tako ali drugače zadeva. V kolikor bi bil omenjen amandma predlagateljev sprejet, so v SDS po besedah poslanca Zvonka Černača prepričani, da se bodo ti obrati, ker se ne bodo mogli prilagoditi novim zahtevam, ker tega tehnologija danes še ne omogoča, prej ali slej zaprli. Zato so v stranki pripravili dopolnilo, s katerim predlagajo, da bi se pri določitvi mejnih vrednosti za naprave za sosežig dodala dikcija "v kolikor to dopušča tehnologija".

Z njim se med drugim ni strinjal vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec. "Verjamem, da bo ustrezna investicija, tudi skladna z amandmajem, ki ga predlagajo predlagatelji, podjetju omogočila, da dela normalno naprej in da bo mogoče tudi z neko nekoliko manjšim dobičkom ohraniti vse zaposlitve. Mislim, da ne bo prav nobene katastrofe v naši državi," je dejal.

O amandmajih bodo poslanci v skladu s časovnim potekom odločali v okviru glasovanj ob koncu seje.

Ne spreglejte