SiolNET. Novice Slovenija
4,43

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zaposleni, normiranci, študenti: te spremembe vas čakajo

4,43

termometer

plača denar evro zaslužek
Foto: Thinkstock

Poslanci so potrdili spremembe davčne zakonodaje, ki med drugim predvidevajo manjšo obdavčitev 13. plač in božičnic ter ugodnejšo davčno obravnavo za delavce, napotene v tujino. Hkrati ponovno uvajajo polno dohodninsko olajšavo za študente ter zaostrujejo pogoje za normirane espeje. 

Poglejte, kaj se spreminja za vas, če ste:

- redno zaposleni,

- študent ali

- normirani espe.

Za redno zaposlene višji neto pri nagradah

Najpomembnejša novost za redno zaposlene je obdavčitev 13. plače in božičnice, saj spremembe zakona o dohodnini pomenijo, da bodo delavci ob istem brutu na račune dobili višji znesek. 

Za kaj natančno gre? Že v začetku letošnjega leta je začela veljati sprememba, v skladu s katero so nagrade za poslovno uspešnost (na primer trinajsta plača, božičnica, novoletna nagrada), ki ne presežejo 70 odstotkov povprečne plače, oproščene dohodnine. To pomeni, da je za isti bruto božičnica nekaj deset evrov višja. Poslanci pa so danes potrdili, da se delež s 70 dvignile na 100 odstotkov. 

Na GZS so ocenili, da bi se delavcu, ki mu delodajalec izplača tisoč evrov bruto za poslovno uspešnost, neto izplačilo v povprečju povečalo s 700 evrov na 872, torej za 172 evrov neto na zaposlenega. A pozor, zakon začne veljati 1. januarja prihodnje leto, ugodnejša obdavčitev nagrade za poslovno uspešnost pa velja le za eno izplačilo letno. Delodajalec vam tako nagrado lahko izplača januarja prihodnje leto, a to pomeni, da potem nove nagrade ne sme izplačati do januarja 2019.


Preberite še:

V katerih podjetjih bo Božiček najbolj obdaroval zaposlene?


Manj obdavčena napotitev v tujino

Zakonodaja prinaša spremembe pri davčni obravnavi delavcev, ki jih slovensko podjetje napoti v tujino, in tudi tistih, ki jih tuja podjetja napotijo v Slovenijo. Predlog predvideva olajšavo za te delavce. Plačila davka bo oproščenih 20 odstotkov njihove plače, vendar ne več kot 12 tisoč evrov na leto oziroma tisoč evrov mesečno.

Hkrati bodo manj obdavčena povračila stroškov prehrane, prevoza in prenočišča. Država je namreč ugotovila, da podjetja napotitve delavcev v tujino opredelijo kot službena potovanja, ker je v tem primeru davčna obravnava povračil stroškov ugodnejša, kot če pot opredelijo kot napotitev v tujino. Pri potovanju se namreč povračila stroškov, kot so dnevnica, povračilo stroškov prevoza vključno s kilometrino, prenočitev, ne všteva v davčno osnovo, pri napotitvah pa. Danes sprejete spremembe naj bi to anomalijo, ki je po mnenju davkarije omogočala zlorabe, odpravile.

Konec varčevanja za študente

Višja olajšava za študentsko delo pomeni višji neto prihodek za študente in dijake, ki delajo prek napotnice. Višja olajšava za študentsko delo pomeni višji neto prihodek za študente in dijake, ki delajo prek napotnice. Leta 2012 je država splošno olajšavo za študentsko delo znižala s 100 na 75 odstotkov splošne olajšave. Zdaj olajšavo vrača na 100 odstotkov splošne olajšave, kar pomeni, da bodo študentski prihodki manj obdavčeni.

Posledično naj bi država prihodnje leto od študentov pobrala za okoli 1,4 milijona evrov manj dohodnine.

Nad zlorabe sistema normirancev 

Ministrstvo za finance je želelo zaradi sicer majhnega deleža zlorab sistema normirancev - na primer  v obliki "razporejanja" prihodkov na več podjetij - to obliko obdavčitve močno omejiti. Zaradi nasprotovanja politike je končni predlog sprememb precej milejši. Ministrstvo za finance je želelo zaradi sicer majhnega deleža zlorab sistema normirancev - na primer v obliki "razporejanja" prihodkov na več podjetij - to obliko obdavčitve močno omejiti. Zaradi nasprotovanja politike je končni predlog sprememb precej milejši. Foto: Thinkstock Potrjeni noveli zakonov o dohodnini in o davku od dohodkov pravnih oseb naj bi preprečili zlorabe v sistemu normiranih espejev, ki so bili uvedeni z namenom administrativne poenostavitve. Lani jih je bilo v Sloveniji 38 tisoč, kar je okoli 35 odstotkov vseh zavezancev, približno polovica je po podatkih finančnega ministrstva ustvarila prihodke do 15 tisoč evrov.

Analiza delovanja sistema pa je po navedbah v predlogu med drugim pokazala, da sistem:

- spodbuja pojav nezakonitih praks na trgu dela oziroma tako imenovane prekarne oblike zaposlitve. Na primer v IT-sektorju naj bi opozarjali, da nekatera podjetja zaradi ugodnejše davčne obravnave zaposlujejo razvojnike prek statusa samostojnega podjetnika, kar postavlja podjetja, ki z delavcem sklenejo delovno razmerje, v nekonkurenčen položaj.

- spodbuja prikrivanje prihodkov, verižno ustanavljanje podjetij prek različnih statusnih oblik, še zlasti med povezanimi osebami. Nekateri naj bi sami ali prek povezanih oseb ustanavljali več podjetij, da ne dosežejo 50 tisoč evrov prihodkov, ki je meja za normirane espeje (za espeje z enim zaposlenim je meja pri 100 tisoč evrih).

Nov sistem tako po navedbah vlade uvaja varovalke, ki naj bi to preprečile. Tako naj bi se po novem prihodki podjetij iste osebe ali njenih povezanih oseb seštevali. Zavezanec, ki bo imel v dveh zaporednih letih povprečje več kot 150 tisoč evrov letnih prihodkov (torej, če bo v dveh zaporednih letih presegel skupno 300 tisoč evrov), bo moral izstopiti iz sistema normiranih espejev in presedlati na 'navaden' espe z obdavčitvijo po dejanskih prihodkih. Višina normiranih odhodkov pa bo po novem omejena na 40 tisoč evrov letno oziroma 80 tisoč evrov za zavezance z vsaj enim zaposlenim.

Omejitev zaračunavanja provizij

Novela zakona o davčnem postopku omejuje možnosti zaračunavanja nadomestil za položnice. Novela zakona o davčnem postopku omejuje možnosti zaračunavanja nadomestil za položnice. V paketu davčnih zakonov je še predlog novele zakona o davčnem postopku, katere bistvena novost je možnost plačevanja brez provizije pri upravnih in državnih organih.

Zakon, ki naj bi se začel uporabljati s 13. januarjem prihodnje leto, med drugim pomeni, da prejemnik plačila v določenih primerih za plačilo s kartico ne bo smel več zaračunati posebnega nadomestila. Prepoved ne bo veljala le za manjši delež plačil s karticami, pravijo na ministrstvu za javno upravo. Pri tem kot izjeme, za katere bo še vedno veljala možnost zaračunavanja nadomestila, navajajo:

- plačila s komercialnimi karticami (kartice, ki se uporabljajo samo za plačilo stroškov poslovanja), 

- dvige gotovine na bankomatih ali na okencu ponudnika plačilnih storitev in

- plačila s plačilnimi karticami, ki jih izdajajo tristranske sheme plačilnih kartic (to sta denimo Diners in American Express).

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 47
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin