Ponedeljek, 6. 3. 2023, 22.03
1 leto, 1 mesec
Zaposleni delajo s kavča, pisarne pa se krčijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,69
12
Raziskava analitične družbe Leesman o delovnem prostoru je pokazala, da bi le nekaj več kot deset odstotkov vprašanih želelo delati samo v pisarni. Visok odstotek mladih bi delal samo od doma ali hibridno, pri starejših od 45 let je hibridnemu delu naklonjenih 60 odstotkov, le četrtina iz te starostne skupine pa bi delala izključno izza domačih sten.
Med pandemijo je delo na daljavo postalo nekaj vsakdanjega, a povratek v stare tirnice se ni zgodil po pričakovanjih. Uveljavlja se hibridni sistem, ki omogoča delo od doma nekaj dni v tednu, nekaj dni pa na sedežu podjetja. Podjetja bodo krčila površino pisarn, kaj pa bo to pomenilo za trg poslovnih nepremičnin, bo jasno šele čez kakšno leto, saj podjetja čakajo, da se jim iztečejo najemne pogodbe, pravi nepremičninski posrednik Stane Petavs.
Zaposleni imajo pogosto sklenjen aneks k pogodbi o zaposlitvi, ki je podlaga za občasno opravljanje dela na domu. Na ministrstvu za gospodarstvo ima anekse po poročanju Dela na primer 76 odstotkov zaposlenih, na uradu za meroslovje pa celo 90 odstotkov.
Zaradi spremenjenih okoliščin se je zmanjšala tudi potreba po poslovnih prostorih in številna mesta se spopadajo s težkim izzivom, kaj s preobiljem poslovnih prostorov. Rešitev se na prvi pogled ponuja sama – spremenimo jih v stanovanjske površine –, a ameriški urbanist Coby Lefkowitz v debati na Twitterju opozarja, da je številne stolpnice nemogoče preurediti zaradi gradbenih posebnosti in zahtev ali pa bi bila predelava predraga in tako ekonomsko neupravičena.
Samo znižanje najemnin ne bi prineslo rešitev
Druga možnost je, da trg zniža višino najemnin do te mere, da se zasedenost dvigne. "Vendar to ne bo povsem delovalo. Sodobne poslovne zgradbe so ogromne in imajo visoke fiksne stroške. Nižja najemnina ne more pokriti ključnih obratovalnih stroškov in verjetno tudi ne bi ustvarila zadostnih davčnih prihodkov, na katere se zanašajo mesta," pojasnjuje Lefkowitz.
Pričakuje, da bodo najemodajalci zapuščali poslovne stavbe, lastniki pa, da bi se znebili bremena v svojih poslovnih knjigah, bodo nepremičnine razprodajali. Kar bo novim lastnikom sicer omogočilo zavarovanje teh nepremičnin v skladu z nižjim čistim dobičkom iz poslovanja in veliko nižjim vrednotenjem. "Vendar pa nižji dobiček morda ne bo zadoščal za pokrivanje obratovalnih stroškov," opozarja urbanist Lefkowitz.
Kakšno je stanje v Sloveniji?
Slovenija seveda ni Amerika in v mestih nimamo ogromnih poslovnih središč, kakršna so običajna čez lužo in seveda tudi v drugih velikih mestih po svetu. Se pa nam poraja vprašanje, kako bo prehod na nove oblike dela vplival na trg poslovnih nepremičnin v Sloveniji. Ko so se tako v javnem kot zasebnem sektorju po koncu pandemije zaposleni začeli vračati v pisarne, so možnost dela od doma marsikje ohranili in uvedli hibridni sistem, ki omogoča občasno delo od doma.
"Trenutno še ni videti večjih sprememb. Podjetja, ki imajo delovne prostore najete, predvsem čakajo, da jim potečejo najemne pogodbe. Večinoma gre za dolgoročne najeme, predčasna prekinitev pa je težavna in navadno povezana z dodatnimi stroški," pravi nepremičninski posrednik Stane Petavs.
Meni, da bo zato šele čez kakšno leto več znanega o tem, kako se bo obrnil trg poslovnih nepremičnin v Sloveniji in kakšen vpliv bo imel nov način dela na njihove cene.
Popolne vrnitve v pisarne ni pričakovati
"Hibridni način dela se bo vsekakor ohranil, to kaže tudi praksa v svetu," meni Petavs.
Tako je raziskava analitične družbe Leesman o delovnem prostoru pokazala, da bi le nekaj več kot deset odstotkov vprašanih želelo delati samo v pisarni. Visok odstotek mladih bi delal samo od doma ali hibridno, pri starejših od 45 let je hibridnemu delu naklonjenih 60 odstotkov, le četrtina iz te starostne skupine pa bi delala izključno izza domačih sten.
Sprememba v načinu dela pomeni, da bodo podjetja potrebovala od 20 do 40 odstotkov manj poslovnih površin.
Večji poudarek je na kakovosti pisarn
Opaziti je že, da s sedežev multinacionalnih podjetij tudi k nam prihajajo navodila glede poslovnih prostorov. "Matična podjetja narekujejo najemno politiko. Večinoma gre za manjše površine, vendar pa pričakujejo tudi bolj kakovostne pisarne z vidika prezračevanja, svetlobe, tehnične opremljenosti in podobnega," pojasnjuje Petavs.
Drugačen odnos do delovnega okolja se odraža tudi širše; podjetja morajo v skladu z evropsko direktivo poročati o trajnostnostnih vprašanjih, na primer okoljskih, socialnih in upravljavskih standardih. "Spoštovanje teh je za podjetje pomembno tudi pri stvareh, kot je na primer najem bančnega posojila," dodaja sogovornik.
Majhnim zaprtim pisarnam je odzvonilo
S spremenjenim načinom dela pa se spreminjajo tudi delovni prostori sami. Ker se več dela opravi od doma, postajajo delovna mesta v večji meri prostor za komunikacijo, ustvarjanje idej in druženje s sodelavci.
Spreminjajo se sami tlorisi prostorov in oprema. Do zdaj je vsak zaposleni imel svojo pisalno mizo, ki jo je uporabljal sam, v novem sistemu pa si jo delita vsaj dva, gre za tako imenovane "vroče mize". Pojavljajo se tudi "stoječe mize", ki omogočajo delovno površino občasnim članom delovne skupine.
Prostori so manj natrpani, da omogočajo zaposlenim lažje premikanje po pisarni. "Za zagotavljanje zasebnosti in nemotenih delovnih telefonskih pogovorov podjetja nameščajo zaprte telefonske govorilnice, več prostora pa namenjajo prostorom za sestanke. Ti so različnih velikosti, od manjših za le nekaj zaposlenih do velikih, kjer se sestanka ali kolegija lahko udeleži tudi več deset oseb," je še povedal Petavs.
12