Zanimivo dejstvo o prazniku vseh svetih, ki ga poznajo le redki #video

Danes katoličani praznujejo dan spomina na mrtve. Številni ljudje na ta dan tradicionalno obiščejo grobove umrlih svojcev in prijateljev ter v njihov spomin prižigajo sveče.

Moralni teolog Ivan Štuhec pravi, da gre za praznik, ki je nastal na podlagi teološkega spoznanja, da je človekovo telo, tako kot duša, nekaj svetega. Kristjani so po njegovih besedah od vsega začetka izkazovali spoštovanje do mrtvih, še posebej do mučencev, a tudi druge kulture poznajo različne oblike spominjanja in čaščenja mrtvih.

Praznik vseh svetih postaja vedno bolj potrošniški. Novinarka: Neža Mlakar/Video: Planet.

Novice Pred prvim novembrom opozorila na okoljski vpliv odpadnih sveč

Praznik s 13. maja prestavili na 1. november

"V Katoliški cerkvi je to zadnji praznik v cerkvenem letu. Njegov nastanek ima zanimivo povezavo. Leta 610 je papež Bonifacij IV. posvetil rimski panteon v cerkev z imenom Sveta Marija mučencev. V panteonu se je častilo 3.000 različnih božanstev. Tako so mučenci nadomestili ta božanstva. Papež Gregor IV. (827-844) je bil tisti, ki je praznik postavil na 1. november. Prej so ga praznovali 13. maja," pojasnjuje Štuhec in dodaja:

"Svetniki in mučenci niso božanstva. Za kristjana so to ljudje, ki so bili tako povezani s Kristusom, da so dali vse svoje življenje zanj. To pa niso samo uradno, od Cerkve razglašeni mučenci in svetniki, ki imajo po pravilu svoj spominski dan v koledarju. Zato se na praznik vseh svetih spominjamo vseh mrtvih." 

"Manj ko je vere v posmrtno življenje, več smo pripravljeni investirati v grobove in okrasje. To kaže, da nam ni vseeno, kaj bo z nami po smrti," meni Ivan Štuhec. Foto: STA ,

Praznik uporabili za slavljenje resničnih ali neresničnih herojev

Štuhec poudarja, da se je po drugi svetovni vojni, ko je "komunistična religija" ali ukinila ali spremenila vse, kar je bilo krščanskega, za praznik vseh svetih uveljavil izraz dan mrtvih, hkrati pa je takratna oblast praznik uporabila za slavljenje svojih resničnih ali neresničnih herojev.

"Danes je praznik, kot vsi drugi, precej skomercializiran. Ljudje tekmujejo s cvetličnimi aranžmaji in svečami, ki jih postavljamo na grobove. Še prej pa s spomeniki. Nekoč so bila pokopališča zaznamovana z enakimi križi, kot je to še danes v samostanih, kjer imajo svoja notranja pokopališča. S smrtjo smo vsi enaki, tako je tudi lepo, če simboli to izražajo. Takšna so na primer tudi vojaška pokopališča. Mi v Sloveniji smo izrazito veliko pozornosti namenili krašenju grobov. Manj ko je vere v posmrtno življenje, več smo pripravljeni investirati v grobove in okrasje. To kaže, da nam ni vseeno, kaj bo z nami po smrti," je sklenil Štuhec.

Novice Tona sveč, ki je ne recikliramo, obremeni okolje s 330 kilogrami plastike #video

Pokopališča in cerkve so polni

Duhovniku Jožetu Plutu se zdi zanimivo, da so vsi sveti skupaj s praznikom vernih duš, ki ga kristjani praznujejo 2. novembra, še vedno med bolj močnimi prazniki, ki se ju še vedno udeležuje zelo veliko ljudi. Pokopališča so namreč polna, svete maše pa zelo obiskane. Meni, da v človeku obstaja nekakšen "čut za večnost", ki mu damo poseben poudarek prav v teh dneh, "ker nas in našega duha med letom posrkajo delo in šola".

"Prepričan sem, da ljudje potrebujemo praznike na sploh in da jih premalo cenimo glede na njihovo vsebino, ampak bolj vidimo praznik kot prosti čas, vsi sveti in verne duše pa številne vsaj enkrat na leto obrnejo k svojim koreninam, svojim prednikom, ljubečim umrlim, se jim po svoje v duhu priklonijo, nanje pomislijo, pomislijo pa tudi na (ne)minljivost življenja. Morda koga ti prazniki nagovorijo k bolj odgovornemu in bolj sproščenemu življenju, ki je osredotočeno v ljubezni do človeka in Boga," je poudaril.

"Sam se spominjam, da kot otrok nikakor nisem mogel razumeti, da je bilo na spomeniku padlim borcem zapisano 'Naj žive padli borci!', ko pa so nas v šoli učili, da niso bili verni," pravi duhovnik Jože Plut. Foto: STA ,

Koga se spominjamo 1. novembra?

Na praznik vseh svetih se, kot pravi Plut, spominjamo številnih mož, žena, otrok, mater, očetov, delavcev, pastirjev in drugih, za katere verjamemo, da so zaradi lepote svojega krščanskega življenja in Božjega usmiljenja že v nebesih, se pravi, da so "sveti", vendar pa ob tem ne pozabljamo tistih, ki so še na poti v nebesa, pravimo jim "verne duše", za katere molimo 2. novembra. Ob tem je dodal, da kristjan vsakemu človeku "privošči" nebesa in ne pekla.

Tega kot otrok nikakor ni mogel razumeti

O vlogi praznika vseh svetih v prejšnjem režimu pa je opisal naslednjo anekdoto:

"Sam se spominjam, da kot otrok nikakor nisem mogel razumeti, da je na spomeniku padlim borcem bilo zapisano 'Naj žive padli borci!', ko pa so nas v šoli učili, da niso bili verni. Za mene, vernega otroka, ki je verjel v večnost, ta napis ni bil v skladu z doktrino, ki so nas jo učili. 'Razen, če so bili verni,' sem si dejal. 'Da, razen če se za praznikom mrtvih skrivata tiha vera in hrepenenje po tem, da bi večno živeli, in če ima morda Cerkev vendarle prav?!'."