SiolNET. Novice Slovenija
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zakaj nihče noče službe v fiskalnem svetu

4

termometer

 | Foto:
Ministrstvo za finance išče kandidate za fiskalni svet, a je pri tem za zdaj neuspešno.

Ministrstvo za finance je prejelo tri prijave na razpis za člane fiskalnega sveta. Ker sta bili dve prijavi nepopolni, minister za finance vladi ni mogel poslati predloga s tremi kandidati. Razpis bodo ponovili.

Fiskalni svet država ustanavlja na podlagi zakona o fiskalnem pravilu. V svetu bodo sedeli trije finančni strokovnjaki, ki bodo spremljali fiskalna pravila, ocenjevali makroekonomske in proračunske napovedi, vrednotili fiskalno vzdržnost, dajali mnenja o osnutkih tistih zakonov, ki imajo občuten proračunski učinek.

Kdo se lahko prijavi? Člane fiskalnega sveta za dobo pet let imenuje državni zbor na predlog vlade. Za člane fiskalnega sveta se imenujejo strokovnjaki s področja makroekonomije, javnih financ ali ekonomije, pri čemer mora biti vsaj eden strokovnjak s področja makroekonomije, vsaj eden pa s področja javnih financ.

Iščejo kandidate z najmanj univerzitetno izobrazbo in najmanj desetimi leti delovnih izkušenj na svojem strokovnem področju. Ocenjujejo se tudi poslovna uspešnost, uspešnost na dozdajšnjih delovnih mestih in ugled.

Koliko bodo delali in koliko bodo plačani? Predsednik bo v fiskalnem svetu zaposlen najmanj za 50 odstotkov polnega delovnega časa, člana pa sta lahko pri fiskalnem svetu zaposlena za največ 50 odstotkov polnega delovnega časa. Na ministrstvu za finance pojasnjujejo, da je to zgornja oziroma spodnja meja, dejanski obseg pa bo odvisen od delovnih nalog, ki bodo morale biti opravljene.

Predsednik fiskalnega sveta bo uvrščen v 64. plačni razred (4.965 evrov bruto, okrog 2.700 evrov neto), člana pa v 59. plačni razred (4.112 evrov bruto, okrog 2.300 evrov neto).

Kaj pravijo potencialni kandidati?

Bernard Brščič, ekonomist: Nisem se prijavil, saj v takem projektu ne vidim smisla. Celoten izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu po mojem mnenju krši 148. člen ustave, ki govori o izravnanem proračunu. Fiskalni svet smo pred leti že imeli in kaj imamo kot posledico?

Javni dolg se nam je od leta 2008 početveril, leta 2013 smo imeli najvišji primanjkljaj v EU (14-odstotni, brez upoštevanja dokapitalizacije bank decembra 2013 bi znašal 3,9 odstotka BDP, op. a.). Uravnoteženje proračuna je izključno v pristojnosti vlade in ministrstva za finance. Če oni niso pripravljeni ukrepati, noben organ ne bo pomagal.

Zarjan Fabjančič, ekonomist: Nisem se prijavil, saj sem upokojen. Sicer je funkcija dobro plačana, tudi vsebinsko bi me zanimala. O samem področju pa vem toliko kot drugi – nič.

Aleksander Kešeljević, ekonomist: Ta funkcija me ne zanima, trenutno imam druge izzive.

Aleksander Aristovnik, ekonomist: V tem trenutku lahko povem le to, da se v dosedanji fazi nisem prijavil na razpis za članstvo v fiskalnem svetu.

France Arhar, ekonomist: Nisem se prijavil. Sam sem bil član prejšnjega fiskalnega sveta in ravno zato ne vidim smisla v njegovi ponovni uvedbi. Čudeža, da bi trije ljudje lahko vplivali in pospešili izravnavanje proračuna, ne bomo videli. Poleg tega že imamo računsko sodišče, ki analizira delo proračunskih uporabnikov ter daje priporočila. Če računsko sodišče nima moči oziroma je ta zelo majhna, je težko pričakovati, da bo pri fiskalnem svetu kaj drugače. Organ na organ ni zagotovilo za izravnan proračun.

Primernih strokovnjakov v Sloveniji zelo malo Ekonomist Sašo Polanec opozarja, da vrhunskih strokovnjakov tako mesto zaradi dohodkovnih razlogov ne bo zanimalo, ker lahko na trgu zaslužijo več. "Če si šef fiskalnega sveta, to pomeni, da poleg tega ne moreš delati ničesar drugega," pravi.

"Vsak član bi moral biti res dober, ker bi moral delati res dobre analize. V Sloveniji je takih specialistov zelo malo, če je sploh kdo."

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin