SiolNET. Novice Slovenija
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Zakaj je v resnici počilo med Janšo in njegovim šefom Sove

10

termometer

Janez Janša Damir Črnčec

Damir Črnčec je bil šef Sove v času druge vlade Janeza Janše in šef Odbora 2014, ki je protestiral za njegovo izpustitev iz zapora. Zdaj je novo ime na Janševem seznamu odpisanih. Zakaj?

Več tisoč članov in podpornikov SDS, ki so 10. julija 2014 preplavili Prešernov trg, Tromostovje in bližnje ulice, je v popoldanskih urah dočakalo prvega govorca.

"Janez Janša je žrtev politično montiranega procesa. Slovenija je žrtev zlorab v pravu. Žrtvi sta Janez Janša in njegova družina. Žrtve smo Slovenci, volivci, državljani. Žrtev je slovenska demokracija," se je slišalo z odra. Aplavz so prekinjali glasni vzkliki jeze nad pravosodnim sistemom in odobravanja besed govorca.

Od prvega glasu protestov do odpisanega

Damir Črnčec je bil leta 2014 eden vidnejših ljudi, ki so protestirali proti zaprtju Janeza Janše. Danes je eden tistih, ki so padli v nemilost predsednika opozicijske SDS. Damir Črnčec je bil leta 2014 eden vidnejših ljudi, ki so protestirali proti zaprtju Janeza Janše. Danes je eden tistih, ki so padli v nemilost predsednika opozicijske SDS. Foto: Bojan Puhek To je bil trenutek, ko je Damir Črnčec, dolgoletni Janšev človek za obvladovanje različnih obveščevalnih struktur, ob Alešu Primcu v javnosti postal najbolj znani glas tistega dela "ljudstva", ki je zahteval takojšnjo izpustitev prvaka SDS iz zapora. Bilo je štiri dni pred državnozborskimi volitvami, na katerih je stranka – že tretjič zapored – osvojila drugo mesto.

Dve leti pozneje je Črnčec le še eno ime na dolgem seznamu nekdanjih vplivnih članov in podpornikov SDS, ki so zaradi takšnih ali drugačnih razlogov padli v nemilost njenega predsednika.

Janša je prekinil stike z osebo, ki mu je stala ob strani od svoje rane mladosti. Vsaj od leta 1994, ko se je kot 22-letnik udeležil protestov ob izbruhu afere Depala vas. Enajst let pozneje, leta 2005, ga je prva Janševa vlada imenovala za direktorja vojaške obveščevalne službe (OVS). Druga Janševa vlada ga je na svoji prvi seji postavila na čelo Sove.



Zakaj "primer Črnčec" ni enak drugim

Kje je v resnici počilo med Janšo in Črnčecem?

Najprej, "primer Črnčec" se v pomembni meri razlikuje od drugih odhodov iz Janševega kroga:

  • Črnčecu ni bilo treba "na hladno", ker bi – tako kot nekateri preostali, nekoč vidni člani – opozarjal na domnevno škodljivost podreditve celotne strankine politike boju za osebno svobodo njenega predsednika. Ravno nasprotno, v pomembnost tega boja je iskreno verjel. To kaže serija njegovih javnih nastopov na protestih in zapisov v medijih.
     
  • Položaja ob Janši ni mogel izgubiti zaradi prerivanja za strankarske funkcije. Po naših podatkih namreč nikoli ni bil član SDS. V stranki je vodil odbor za obrambo, večino časa pa namenil delu v Odboru 2014.
     
  • Drugače kot nekateri drugi (nekdanji) člani, ki jih stranka ob odhodu večinoma ni javno napadla, so v SDS pri Črnčecu uporabili vse topove: od anonimk do javnega blatenja prek družbenega omrežja Twitter. Črnčec je javno namignil, da so eno od anonimk o stanju v Sovi spisali pri Janši.

Damir Črnčec je "sporni sporazum" s tedanjim direktorjem Arhiva Jožetom Dežmanom podpisal februarja 2013, tik pred padcem druge Janševe vlade. Damir Črnčec je "sporni sporazum" s tedanjim direktorjem Arhiva Jožetom Dežmanom podpisal februarja 2013, tik pred padcem druge Janševe vlade. Foto: Ana Kovač Arhivi in Sova

Ključen očitek, ki ga Janševi medijski sateliti (Demokracija, Nova24TV in Politikis) usmerjajo v Črnčeca, je sporazum, ki ga je še kot direktor Sove sklenil s tedanjim direktorjem Arhiva RS Jožetom Dežmanom.

Gre za sporazum, s katerim sta se Sova in državni arhiv dogovorila o predaji gradiva Službe državne varnosti (SDV), nastalo pred 17. majem 1990, ko je oblast v Sloveniji prevzela Demosova vlada. Črnčec in Dežman sta ga podpisala februarja 2013, tik pred padcem druge Janševe vlade.

Janša vs. Jambrek 2.0

Kaj naj bi v očeh Janše Črnčec storil narobe? Na kratko: Sova Arhivu RS ni predala vseh dokumentov, ampak naj bi jih izbirala selektivno. Prav zato, tako meni Janša, so na Sovi ostali podatki o njenih sodelavcih v času prejšnjega sistema. Med njimi tudi "dosje Vito" o Petru Jambreku, soustanovitelju Fakultete za državne in evropske študije. Jambrek je bil dolgoletni ideolog SDS, ki se je z Janšo že pred leti razšel.

Danes se Jambrek v političnih kuloarjih omenja kot potencialni ustanovitelj ene od novih strank na desni sredini.

Dekan te fakultete je pred dnevi postal Črnčec, kar je – kot je pred dnevi na Twitterju namignil Janša – "nagrada, ker arhivu ni predal dokumentov o registriranem sodelavcu SDV". "Ni druge logične razlage, kot da gre ali za izsiljevanje oziroma za strah pred dolgo roko nekdanje Udbe ali pa za zavestno sodelovanje z njenimi podaljški," je pred dnevi za Politikis izjavil Janša, ki Črnčecu in Dežmanu očita "zavestno zlorabo položaja".

Ali Janša res ni vedel?

Janez Janša je menil, da bi v ospredju Odbora 2014 morali biti člani SDS, ne pa Damir Črnčec. Janez Janša je menil, da bi v ospredju Odbora 2014 morali biti člani SDS, ne pa Damir Črnčec. Foto: Bor Slana A zgodba o Črnčecu, po Novi24TV "dvojnem agentu iz Sovinega gnezda", ki po tedniku Demokracija "vodi specialno vojno proti Janši", ima kar nekaj lukenj.

Prva je povezana z vprašanjem, zakaj Janša podpisa tega sporazuma Črnčecu ni vrgel pod nos že v času podpisa, torej februarja 2013, ko je še vodil vlado.

Težko je verjeti, da zanj ni vedel, saj je bila novica o podpisu javno objavljena skupaj s priloženo fotografijo. Janša takrat ni zahteval Črnčečeve razrešitve.

Ravno nasprotno, sredi marca je Črnčec želel na vsak način s položaja direktorja Sove odstopiti sam in se pred neizbežno giljotino nove vlade Alenke Bratušek umakniti v novo službo na ministrstvo za obrambo. Janševa vlada je tej njegovi želji ugodila na svoji zadnji seji.

Kaj pravi zakonodaja

Druga luknja je Janševa argumentacija o nezakonitostih, ki naj bi jih počel Črnčec. Zakon o Sovi namreč pravi, da mora ta arhivu predati vse gradivo, starejše od 17. maja 1990, a pri tem obstaja več izjem.

Recimo mape o osebah, ki še vedno delajo na Sovi, saj bi razkritje aktivnih agentov ogrozilo varnost tako njih kot njihovih sodelavcev. Med izjeme spadajo tudi dokumenti, ki imajo več delov oziroma prilog, od katerih so nekatere mlajše od prej omenjenega datuma. Tudi ti dokumenti lahko v celoti ostanejo na Sovi, prav z njihovo predajo pa bi kršil zakonodajo, ki ureja delovanje državne obveščevalne službe.

Je res mogoče, da so izbrani dokumenti na poti med Sovo in arhivi "padli s tovornjaka" – in to po nalogu Črnčeca? V arhivu se na naša zaprosila za pojasnila do konca redakcije niso odzvali.

Janez Janša je bil po naših informacijah nezadovoljen tudi s številom udeležencev na protestih. Janez Janša je bil po naših informacijah nezadovoljen tudi s številom udeležencev na protestih. Foto: Bojan Puhek

Janša brez komentarja

Tretja luknja v napadu na Črnčeca je spet vprašanje: zakaj Sova prenosa teh dokumentov ni uredila že med letoma 2005 in 2008, ko je vlado prvič vodil Janša?

Janez Janša se na naša zaprosila za pojasnilo ni odzval.

Pravo resnico o razlogih za pok med Janšo in Črnčecem je zato treba iskati drugje. In najmanj dve leti nazaj. Po informacijah, ki smo jih v zadnjih dneh zbrali iz več virov, Črnčec že nekaj tednov po začetku "vztrajniškega" gibanja, kot je svoje proteste poimenoval Odbor 2014, ni bil več posebej priljubljen v ožjem vodstvu stranke.

Črnčec je lani vodenje Odbora 2014 predal Alešu Primcu, ki je napovedal, da bo na naslednjih volitvah nastopil s svojo stranko. Črnčec je lani vodenje Odbora 2014 predal Alešu Primcu, ki je napovedal, da bo na naslednjih volitvah nastopil s svojo stranko. Foto: Matej Leskovšek Prvi pok: Mirna

Še v času, ko je bil v zaporu, je Janša več poslancev in drugih visokih članov stranke pogosto sklical na sestanke v hišo enega od članov stranke v Mirni, kraju v neposredni bližini Doba. Na enem od teh jim je – tako sta nam potrdila dva vira – jasno sporočil, da Črnčečevo pojavljanje v ospredju Odbora 2014 ni dobro za javnomnenjsko podobo stranke, ki naj bi morala tja potiskati svoje člane.

To je bilo prvo znamenje, da je v šefu gibanja za lastno izpustitev iz zapora kaj hitro zaznal tudi potencialno konkurenco na istem političnem polu. Čeprav Črnčec ne skriva svojih simpatij do Aleša Primca, ki mu je lani predal vodenje Odbora 2014, do zdaj ni nakazal, da ga zanima aktivna dnevna politika. Zadnje ankete sicer kažejo, da bi se Primc, ki je napovedal udeležbo na prihodnjih volitvah, uvrstil v državni zbor.

Trenja med SDS in Odborom 2014

Do decembra 2014, ko je bil Janša po odločitvi ustavnega sodišča o razveljavitvi sodbe v zadevi Patria izpuščen na prostost, so se med SDS in Odborom 2014 pogosto pojavljali "šumi" pri odločitvah, kako, kaj in kdaj sporočati javnosti. Zanimivo je, da se je jeseni istega leta ime Damirja Črnčeca tako rekoč prenehalo pojavljati v sporočilih na spletni strani SDS.

Janša je bil po naših informacijah nezadovoljen tudi s številom udeležencev na protestih. Sploh na zadnjem pred vrhovnim sodiščem, na katerem je bil sicer Črnčec še med govorci.



Od Demosa 2.0 do Vere Ban

Če se je Janša ob izpustitvi Črnčecu še poimensko zahvalil v sporočilu na Twitterju, je šlo z njunim odnosom v prihodnjih mesecih le še navzdol:

  • Marca 2015 je Črncec odšel v Črno goro, kjer je postal svetovalec za obrambno politiko in javno diplomacijo tamkajšnjega ministra za obrambo. Janša nad njegovim odhodom – milo rečeno – ni bil navdušen. Ocenil naj bi, da ga potrebuje za "boj v Sloveniji".
     
  • Že konec leta 2014 je Črnčec prišel v javnost z idejo o novem Demosu 2.0. V njem je videl "novo opozicijo, ki bi črpala iz demokratizacijskih korenin poznih 80. in začetka 90. let prejšnjega stoletja".
     
  • Decembra 2015 je svojo idejo še nadgradil. V reviji Reporter je namreč predlagal umik osamosvojiteljev iz aktivne politike. "Generacija iz Demosa je izčrpana in izmučena zaradi bojevanja nepoštenih četrtstoletnih bitk. Čas je, da začnejo nuditi modre nasvete. Ja, postanejo naj desni strici iz ozadja, v ospredju pa naj svoje sposobnosti pokažejo nečaki," je zapisal Črnčec.
     
  • Črnčec je z obžalovanjem pospremil tudi odhod dolgoletne "matere" SDS Vere Ban iz stranke.
     
  • Glasno je opozarjal tudi na domnevno sporno financiranje ljubljanske džamije z denarjem iz Katarja, zaradi katerega je iz stranke letos spomladi izstopil poslanec Andrej Čuš. Več o tem smo pisali tukaj. Črnčec je Čušu tudi čestital za pogum ob izstopu iz stranke.

Odhod dolgoletne "matere" SDS Vere Ban iz stranke je z obžalovanjem pospremil tudi Črnčec. Odhod dolgoletne "matere" SDS Vere Ban iz stranke je z obžalovanjem pospremil tudi Črnčec. Foto: Bor Slana

Črnčec: Kar sem povedal, sem povedal                              

Na Damirja Črnčeca smo včeraj naslovili več vprašanj. Objavljamo jih v okvirju. "Na družbenih omrežjih Twitter in Facebook, v knjigi Kresovi ter ob drugih javnih nastopih sem predstavil svoje razmisleke, tudi o vsebini vaših vprašanj. S tem bom nadaljeval tudi v prihodnje," nam je odgovoril Črnčec.

Iz SDS pojasnil do konca redakcije nismo prejeli.

Kaj smo vprašali Damirja Črnčeca:

  • Še leta 2014 ste bili vodja odbora za obrambo SDS in eden najopaznejših članov gibanja Odbor 2014, ki se je zavzemalo za osvoboditev g. Janše iz zapora. Zakaj ste se kmalu zatem z g. Janšo razšli?
     
  • Je bil razlog po vašem vedenju res v domnevnem nezadovoljstvu g. Janše z vašo preveč opazno vlogo v delu Odbora 2014?
     
  • Vam je Janez Janša v času vašega vodenja Sove oziroma ob vašem odstopu kadarkoli očital podpis sporazuma med Sovo in Arhivom RS o predaji arhivskega gradiva SDV? Če ne, kako komentirate očitke, ki se v zadnjih tednih v medijih, povezanih s SDS, pojavljajo na vaš račun?
     
  • Vaše ime se pogosto omenja v kombinaciji z ustanovitvijo morebitne nove politične stranke na desnosredinskem političnem polu in to v povezavi z g. Petrom Jambrekom. Kako komentirate te informacije?
     
  • Kakšno je vaše splošno mnenje o političnem potencialu slovenskega desnosredinskega pola?

Dokumenti izginjajo – mit ali resnica

Že dlje časa se pojavljajo očitki, da so v zadnjih letih prejšnjega sistema iz arhivov izginjali dokumenti o takratnih sodelavcih Službe državne varnosti (SDV). Raziskovalec arhivov Igor Omerza je tako v zadnjih letih naletel na "najmanj en primer, ko v arhivu res ni bilo dosjeja, ki bi tam moral biti". "Šlo je za nekdanjega vodjo ljubljanskih tožilcev Tomaža Miklavčiča, ki je imel kot sodelavec kodno ime Vinko Mlakar," nam je dejal Omerza.

Spomnimo, Tomaž Miklavčič je leta 1993 kot takratni temeljni javni tožilec od komisije za nadzor nad zakonitostjo dela varnostnih in obveščevalnih služb zahteval izročitev dokumentov v tako imenovani aferi VIS, ki jih je iz predhodnice Sove odnesel nekdanji direktor Mihael Brejc, dolgoletni član SDS. Brejc jih takrat ni želel izročati prav zaradi sumov o Miklavčičevem sodelovanju s SDV. 

Komentarji

27

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • frajgajst / 06.10.2016. ob 09:19 +20 - 3

    janez...če vsi drugače mislijo kot ti, se vprašaj kaj je narobe s tabo in ne z drugimi...!!!

    +20 - 3
  • JureBure / 06.10.2016. ob 07:32 +17 - 4

    vse mi je muka, ko Siol odprem in to gl.upo faco vidim... bi že zdavnaj moral na smetišče zgodovine,... z vsemi tistimi z desna in leve, ki so že od 1991 z nami.... čas je za druge face...

    +17 - 4
  • kurili / 06.10.2016. ob 13:44 +11 - 1

    Stare manire komunističnih veljakov. Takoj ko nekdo izstopi iz povprečja, postaja priljubljen ali kaže da bo priljubljen in s tem ogrozil velikega vodjo, sploh pa če izreče kakšno kritiko na račun vodenja, ga je treba z vsemi sredstvi odstraniti in to še posebej z blatenjem v javnosti da bodo vsi vedeli kakšna zguba je. Ta metoda je bila med komunisti izpoplnjena in Janez se je je naučil kot perspektiven član

    +11 - 1
delitve: 196
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin