SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Začenja se Teden izbrisanih

1

termometer

Ob obletnici izbrisa 18.305 oseb iz registra stalnega prebivalstva nekatere nevladne organizacije opozarjajo, da se v zadnjem letu ni nič spremenilo.

Za predstavnika Amnesty International Slovenije (AIS) Blaža Kovača "izbris in njegove posledice nedvomno predstavljajo izjemno hudo kršitev človekovih pravic". Vlada je sicer oktobra lani pripravila predlog ustavnega zakona o dopolnitvi zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS, s katerim bi uredili status t.i. izbrisanih prebivalcev. Iz spoštovanja so dogodek prestavili Kot je na današnji novinarski konferenci uvodoma pojasnil predstavnik izbrisanih Aleksander Todorović, so se iz spoštovanja do javnosti odločili prestaviti osrednji dogodek - ta naj bi se odvijal v torek, 26. februarja - na 6. marec. S tem bo dogodek, na katerem nameravajo ključnim državnim ustanovam predati zahteve t.i. izbrisanih, sovpadal z zaključkom pohoda nekaterih njihovih predstavnikov iz Portoroža v Ljubljano.

Od Janše do danes niso dobili odgovora

Med 25. in 29. februarjem se bodo sicer v organizaciji Amnesty International Slovenije, Civilne iniciative izbrisanih aktivistov, Mirovnega inštituta ter Socialnega centra Rog odvijala razna pričevanja, okrogle mize ter predstavitve tematskih publikacij.

Predstavnik AIS Blaž Kovač je dejal, da "izbris in njegove posledice nedvomno predstavljajo izjemno hudo kršitev človekovih pravic". Spomnil je tudi, da na odprto pismo, ki so ga januarja naslovili premieru Janezu Janši in v katerem ga pozivajo k čimprejšnji popravi krivic izbrisanih, do danes niso dobili odgovora.

Pravni postopki so izjemno dolgotrajni Predstavnica Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) Katarina Vučko je opozorila, da pravna sredstva, ki so na voljo izbrisanim prebivalcem, niso ustrezna, povrhu vsega pa so pravni postopki izjemno dolgotrajni ter tako dodatno prispevajo k pravni negotovosti teh ljudi.

Zahteva se poprava storjenih krivic oz. ustrezna kompenzacija

Vodja projekta pomoči izbrisanim prebivalcem Slovenije, ki ga financira Open society institute iz Budimpešte, ter predstavnica Mirovnega inštituta Neža Kogovšek je predstavila zahteve organizatorjev Tedna izbrisanih, in sicer: izvedbo neodvisne preiskave izbrisa in njegovih posledic, retroaktivno vrnitev statusa izbrisanim, popravo storjenih krivic oz. ustrezno kompenzacijo.

Kogovškova je na novinarsko vprašanje pojasnila, da ima Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu v primeru tožbe enajstih izbrisanih proti Sloveniji na voljo vse potrebno gradivo, da se bo lahko v kratkem odločilo, ali bo zadevo zavrnilo ali pa jo vsebinsko obravnavalo.

V društvu so prepričani, da je njihovo edino upanje pritisk mednarodnih institucij

Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije je sicer poslalo poziv mednarodnim institucijam, ki se ukvarjajo s problemom izbrisanih v Sloveniji. V društvu so prepričani, da je njihovo edino upanje pritisk mednarodnih institucij, s pozivom pa želijo poudariti tudi, da je bila njihova močna podpora institucij doslej zaman in brez vsakega učinka.

Kot je znano, je vlada konec oktobra 2007 pripravila osnutek ustavnega zakona, s katerim si bodo lahko izbrisane osebe za nazaj uredile status. Z zakonom želi vlada urediti status oseb, državljanov drugih držav naslednic SFRJ, ki so na dan 23. decembra 1990 imele prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji in od tedaj v Sloveniji tudi dejansko živijo. In sicer pod pogojem, da so že kdaj zaprosile za stalno prebivališče, pa jim to ni bilo odobreno.

Dragutin Mate: Vloge bomo obravnavali posamično

Kot je ob predstavitvi predloga dejal minister za notranje zadeve Dragutin Mate, bodo vloge obravnavali posamično. Na podlagi predloga bodo prosilci lahko pridobili pravice za nazaj, vendar le od dneva, ko so prvič vložili takšno prošnjo. Zakonski predlog izključuje pravico do kakršnekoli odškodnine.

Vlada je predvidela tudi možnost zavrnitve prošenj, in sicer v primeru pravnomočne obsodbe prosilca za določene vrste najhujših kaznivih dejanj, prav tako pravice iz zakona ne bodo mogli pridobiti bivši pripadniki JLA, ki se niso odzvali pozivom RS, naj prestopijo v teritorialno obrambo. Glede na nasprotovanje večine opozicijskih poslanskih skupin pa je malo verjetno, da bi predlog ustavnega zakona dobil potrebno dvotretjinsko večino.

MNZ: Ustavni zakon edina rešitev za osebe z neurejenim statusom

Na MNZ opozarjajo na kompleksno situacijo pri reševanju problematike oseb, ki so ostale brez stalnega prebivališča v RS, saj gre za nasprotujoče si odločitve referenduma, državnega zbora in ustavnega sodišča. Ob tem na ministrstvu ocenjujejo, "da je ustavni zakon prava rešitev za urejanje vprašanja oseb, ki si niso uredile statusa v RS po letu 1992, saj bi s tem celovito uredili problematiko, zaradi katere je bila doslej sprejeta že vrsta zakonov, ki naj bi omogočili posamezne rešitve," so zapisali v odzivu. Pri tem poudarjajo predvsem dopolnitev 13. člena zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS.

"Bilo jim je ponujeno veliko možnosti, da uredijo svoj status"

Državljanom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ je bilo doslej ponujenih veliko možnosti, da uredijo svoj status, so še spomnili na MNZ. "Iz uradnih evidenc tudi izhaja, da si je večina teh oseb uredila svoj status in brez težav živi v Republiki Sloveniji," so dodali.

Na ministrstvu poudarjajo, da zaradi razpada SFRJ nihče od državljanov držav naslednic v Sloveniji ni ostal brez domovine, saj je Slovenija z zakonom o državljanstvu RS uvedla princip kontinuitete prejšnjega republiškega državljanstva države naslednice. Pristop, ki ga je Slovenija izbrala za reševanje nasledstva, pa so pozitivno ocenile tudi svetovne organizacije, pristojne za to problematiko.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin