Sreda, 27. 5. 2026, 6.00
1 mesec, 2 tedna
SEJEMO SONČNO PRIHODNOST
Slovenska zgodba, ki odmeva tudi v Evropi, se je ponovno začela
"Ustvarjamo razgled, ki bo nekomu polepšal potovanje. Sejemo sončnice, da bomo jutri narisali nasmeh na obraz našim čebelam. Smo majhni sejalci, a skupaj lahko ustvarimo veliko spremembo. Ustvarjamo najlepšo postajo na tej progi – zlato postajo za čebele. Ko bodo sončnice zacvetele, bo to polje postalo varen pristan za tisoče dobrih kril. S tem, ko sejemo ob progi, sporočamo, da lahko narava in železnica z roko v roki peljeta naprej v boljšo prihodnost," je ob sejanju sončnic v Ivančni Gorici povedal dijak Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. S temi besedami je mladi glas morda najlepše povzel bistvo projekta Sejemo sončno prihodnost, ki ga Slovenske železnice po uspešni lanski izvedbi in mednarodnem priznanju za najboljšo nacionalno zeleno kampanjo v Evropi letos nadaljujejo v še večjem obsegu.
V okviru pobude skupaj z lokalnimi skupnostmi ob železniških progah sejejo sončnice kot simbol povezovanja, trajnosti in odgovornega odnosa do okolja. Projekt, ki je bil lani prepoznan tudi na evropski ravni in predstavljen v Evropskem parlamentu kot primer dobre prakse povezovanja trajnostne mobilnosti, lokalnih skupnosti in skrbi za biodiverziteto, se letos širi v nove kraje po Sloveniji.
Simbolične setve bodo potekale v sodelovanju s 14 občinami po vsej Sloveniji. Letošnjemu projektu se pridružujejo občine Domžale, Grosuplje, Ivančna Gorica, Laško, Sevnica, Divača, Šmartno ob Paki, Celje, Kočevje, Ljubljana, Medvode, Dravograd, Velenje in Osluševci (Ormož).
Projekt se je letos začel na svetovni dan čebel, 20. maja 2026, s prvimi setvami v Domžalah, Grosupljem in Ivančni Gorici. Semena za vse lokacije je prispevalo podjetje SAATBAU eGen.
Zbrane na posameznih lokacijah so nagovorili župani, predstavniki lokalnih čebelarskih društev ter mlajše generacije otrok iz lokalnih vrtcev, osnovnih in srednjih šol, ki so s svojo prisotnostjo in sodelovanjem projektu dali posebno simboliko.
Na dogodku v Grosupljem je bila šahovska velemojstrica Laura Unuk, v Ivančni Gorici pa olimpijec Mitja Petkovšek. Prisotnost obeh vrhunskih športnikov dodatno potrjuje, da tudi športniki aktivno podpirajo projekte, ki spodbujajo trajnost, povezovanje in odgovoren odnos do okolja. S svojo udeležbo sta tudi simbolno poudarila pomen sobivanja z naravo in trajnostnih načinov delovanja. Kaj so povedali prisotni in zakaj je projekt pravzaprav tako pomemben?
"Kar sejemo danes, raste v prihodnosti"
V Grosupljem so zbrane nagovorili mag. Tanja Rotovnik, direktorica Sektorja za marketing, komuniciranje in mednarodne odnose pri Slovenskih železnicah, župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič ter učenci Eko šole OŠ Louisa Adamiča, DE Adamičeva.
Mag. Tanja Rotovnik je v nagovoru poudarila, da je največja vrednost projekta prav v njegovem organskem povezovanju ljudi in lokalnih skupnosti: "Najlepše so zgodbe, ki rastejo spontano in sprožijo gibanje. Na Slovenskih železnicah smo počaščeni, da projekt Sejemo sončno prihodnost razumemo širše, kot zgodbo sodelovanja, poslušanja lokalnih skupnosti in povezovanja z njimi. Simbolika setve sončnic nosi močno sporočilo: kar sejemo danes, zraste v prihodnosti. Prav takšno razmišljanje želimo spodbujati tudi na področju mobilnosti in gradnje boljših rešitev za prihodnje generacije."
Dodala je, da imajo prav lokalne zgodbe pogosto največji odmev: "Ponosni smo, da so zgodbe, ki jih ustvarjamo tukaj, čeprav na videz majhne, lahko zelo glasne in odmevajo tudi širše. Kampanja je že po enem letu prejela nagrado Rail Tourism Award za najboljšo nacionalno zeleno kampanjo v Evropi, projekt pa je bil predstavljen tudi v Evropskem parlamentu. To potrjuje, da lahko tudi lokalne pobude postanejo zgled širši družbi. Gre za pomembna sporočila o sobivanju človeka z naravo, o odgovornosti in o tem, da se vedno obračamo proti soncu, tako kot sončnice."
Laura Unuk podprla projekt Sejemo sončno prihodnost v Grosupljem
Projekt Sejemo sončno prihodnost je v Grosupljem podprla tudi šahovska velemojstrica Laura Unuk. Po njenem mnenju gre za enega najlepših projektov v Sloveniji, saj na simbolen, a hkrati zelo konkreten način spodbuja skrb za okolje in biodiverziteto.
"Slovenija je tako lepa dežela z izjemno naravo in zdi se mi pomembno, da lahko tudi sami nekaj prispevamo k lepši prihodnosti. Če lahko s takšnimi projekti pomagamo čebelam, povezujemo lokalne skupnosti, vrtce, šole in čebelarje, potem je to lahko samo še ena lepa zahvala naravi in okolju, v katerem živimo," je povedala Laura Unuk.
Ob tem je izpostavila tudi močno povezavo med športom, zdravim okoljem in naravo: "Športniki v Sloveniji veliko časa preživimo v naravi, tam treniramo, se rekreiramo in najdemo svoj mir. Prav zato je pomembno, da zanjo tudi skrbimo. Narava in šport sta neločljivo povezana, zato sem vesela, da lahko danes tudi sama prispevam k tej zgodbi in pozitivno vplivam na našo lepo Slovenijo."
Dotaknila se je tudi pomena trajnostne mobilnosti in železniškega prometa: "V Sloveniji žal še vedno premalokrat izberemo vlak, čeprav je to eden najbolj trajnostnih, mirnih in prijetnih načinov prevoza. Kot šahistka zelo cenim umirjenost in zbranost, zato se lahko na neki način poistovetim z vožnjo z vlakom, s trenutki, ko sediš ob oknu in opazuješ našo lepo sončno prihodnost."
Ob koncu je vse povabila, naj sončnična polja ob železniških progah doživijo tudi sami: "Ko bodo sončnice konec poletja zacvetele, bodo železniške proge zares nekaj posebnega, polne rumene barve in življenja. Verjamem, da bo to pravi trenutek, da tudi tisti, ki se sicer ne vozijo z vlakom, preizkusijo to lepo, mirno in trajnostno obliko potovanja."
Grosuplje med pionirji projekta Sejemo sončno prihodnost
Župan občine Grosuplje dr. Peter Verlič je z veseljem poudaril, da je njihova občina med prvimi podprla projekt sejanja sončnic ob železniških progah. Po njegovih besedah sončnice simbolno in vizualno lepo sodijo v prostor ob železniški in avtobusni postaji ter hkrati nosijo pomembno sporočilo o trajnosti in skrbi za okolje.
"V Grosupljem smo bili pionirji tega projekta in veseli me, da danes v tej zgodbi nismo več sami. Skupaj smo s Slovenskimi železnicami in številnimi občinami po Sloveniji. Želim si, da bi sajenje sončnic ob železniških postajah zaživelo po vsej državi, saj nas opominja na pomen narave, ozaveščanja in trajnosti, ne le v besedah, ampak tudi skozi simbolična dejanja," je povedal župan. Ob tem je poudaril tudi pomen uporabe javnega prevoza: "Na koncu pa je pomembno tudi to, da uporabljamo javni prevoz in s tem prispevamo k temu, da je na naših cestah manj avtomobilov."
Posebej ga je razveselila prisotnost otrok in mladih, ki so aktivno sodelovali pri projektu. "Otroci so pogosto prvi, ki nas odrasle opomnijo, kako pomembna je skrb za naravo. Zato sem vesel, da je naša osnovna šola vključena v program Ekošola in da že od mladih nog otroke učimo odgovornega odnosa do okolja. Verjamem, da prav mladi s svojim zgledom spodbudijo tudi starše, da se pogosteje odločijo za vlak ali druge trajnostne oblike mobilnosti," je dodal dr. Peter Verlič.
"Če si prijazen do čebel, si prijazen do narave"
Tudi v Ivančni Gorici so se sajenju sončnic pridružili predstavniki občine, lokalne skupnosti, čebelarjev, šol in Slovenskih železnic. Zbrane so nagovorili župan občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, direktorica Zavoda Prijetno domače Maja Lampret ter predsednik Čebelarskega društva Stična Anton Kastelic. Na dogodku so sodelovali tudi učenci OŠ Stična, ki obiskujejo čebelarski krožek, ter dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, vključeni v projekt Ekošola.
Župan Dušan Strnad je poudaril, da je bil projekt že lani izjemno lepo sprejet med občani in obiskovalci. "Lanski projekt je bil uspešen v vseh pogledih. Dobili smo veliko pozitivnih odzivov, tudi od starejših generacij, ki so ob sončnicah obujale spomine na čase, ko je bilo takšnih polj več. Predvsem pa gre za pomembno sporočilo: da sejemo medovite rastline, da skrbimo za čebele in s tem tudi za naravo. Če si prijazen do čebel, si prijazen do narave," je povedal Strnad.
Ob tem je izpostavil tudi posebno simboliko sončničnega polja ob železniški postaji: "Cvetoče polje sončnic ob vstopu v Ivančno Gorico je čudovita dobrodošlica za vse, ki se peljejo mimo z vlakom. Morda jih ravno ta pogled spodbudi, da se kdaj ustavijo, izstopijo iz vlaka in pobliže spoznajo naš kraj. Želimo pokazati, da je naša občina prijetna, domača in povezana z naravo."
Mitja Petkovšek: Na koncu sem ugotovil, da je najbolje iti kar na vlak
Projekt je podprl tudi nekdanji vrhunski telovadec in olimpijec Mitja Petkovšek, ki že vrsto let opozarja na pomen trajnostnega načina življenja in zdravega okolja. "Po koncu športne kariere je moje poslanstvo promocija športa in zdravega načina življenja, tega pa si ne predstavljam brez zdravega okolja. Okoljske teme so mi vedno zelo blizu, od trajnostnega bivanja do trajnostne mobilnosti," je povedal Petkovšek.
Ob tem je izpostavil tudi svojo podporo železniškemu prometu in bolj trajnostnim oblikam mobilnosti: "Ko sem nekoč podiral rekorde v varčni vožnji z avtomobilom, sem se pošalil, da bi bilo še bolj učinkovito, če bi se peljal kar na kamionu. Na koncu pa sem ugotovil, da je najbolj smiselno preprosto iti na vlak. Zato sem velik zagovornik železniškega prometa in si želim, da bi vožnja z vlakom v prihodnje postala še bolj priljubljena, privlačna in samoumevna izbira."
"Naj medi!"
Pomemben poudarek dogodku v Ivančni Gorici so dali tudi predstavniki lokalnega čebelarstva in skupnosti. Predsednik Čebelarskega društva Stična Anton Kastelic je izpostavil, kako pomembna so sončnična polja za razvoj in preživetje čebeljih družin.
"Že lani smo imeli tukaj zasajene sončnice in v bližini imamo tudi učni čebelnjak z več čebeljimi družinami. Sončnice so za čebele izjemno pomembne predvsem v poznem poletju in jeseni, saj jim zagotavljajo naravno hrano, nektar in cvetni prah. Čebelarji temu pogosto rečemo kar čebelji kruhek. Prav ta hrana je ključna za razvoj močnih čebeljih družin pred zimo in za njihovo dobro prezimitev," je povedal Kastelic.
Ob tem se je zahvalil Slovenskim železnicam za podporo projektu: "Takšne akcije pomembno prispevajo k temu, da bodo čebelje družine močnejše in bolj zdrave. Če imajo čebele dovolj naravne hrane, jih ni treba dodatno hraniti s sladkorjem, kar je za njihov razvoj veliko boljše." Svoj nagovor je sklenil s tradicionalnim čebelarskim pozdravom: "Naj medi!"
Pomen sodelovanja in skupne skrbi za čebele je izpostavila tudi Maja Lampret, direktorica Zavoda Prijetno domače. Poudarila je, da čebela ni le pomembna opraševalka, temveč tudi simbol vrednot, ki povezujejo ljudi. "V Hiši kranjske čebele obiskovalce učimo, kako pomembne so čebele za preživetje človeka in narave. A čebela je tudi simbol delavnosti, skupnosti, sodelovanja in medsebojne povezanosti. Prav projekt Sejemo sončno prihodnost lepo kaže, kako lahko vsak prispeva svoj delček in skupaj ustvarimo nekaj dobrega – tako za čebele kot za širšo skupnost," je povedala Lampret.
Ob koncu je izrazila željo po dobri letini in uspešni sezoni za čebele ter čebelarje: "Upamo na dobro vreme, veliko cvetenja in kakovostno hrano za čebele. Naši čebelarji so prvi varuhi čebel in njihova vloga je nenadomestljiva, zato si vsi želimo, da bi lahko za čebele skrbeli na čim bolj naraven način."
Slovenska zgodba, ki odmeva tudi v Evropi
Projekt Sejemo sončno prihodnost je v kratkem času presegel nacionalne okvire in se uveljavil kot prepoznaven primer dobre prakse tudi na evropski ravni. V preteklem letu je prejel mednarodno nagrado za najboljšo nacionalno zeleno kampanjo v Evropi v okviru European Travel Commission – Rail Tourism Awards, kar potrjuje njegovo inovativnost in širši družbeni vpliv.
V začetku letošnjega leta je bil projekt na povabilo predstavljen na razstavi v Evropskem parlamentu v Bruslju kot primer uspešnega povezovanja trajnostne mobilnosti, lokalnih skupnosti in skrbi za biodiverziteto.
S tem Slovenske železnice dokazujejo, da lahko lokalno zasnovane pobude prerastejo v navdihujoče evropske zgodbe in aktivno soustvarjajo trajnostno prihodnost na širši ravni.
Kje in kdaj bodo (so) potekale setve?
- 20. 5. 2026: Domžale, Grosuplje, Ivančna Gorica
- 22. 5. 2026: Laško, Sevnica
- 25. 5. 2026: Divača
- 2. 6. 2026: Šmartno ob Paki, Celje
- 8. 6. 2026: Kočevje
- 9. 6. 2026: Ljubljana Dolgi most, Medvode
- 11. 6. 2026: Dravograd, Velenje
- 13. 6. 2026: Osluševci (Ormož)
