Četrtek, 13. 7. 2017, 12.42
7 let, 1 mesec
Za ta spomenik smo Slovenci plačali več kot milijon evrov. Kaj nam bo prinesel?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,65
32
"Če stojijo spomeniki tistih, ki so povzročili največ žrtev med Slovenci, ne vidim smisla postavljanja takšnih spomenikov," o odkritju spomenika žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam pravi publicist Brane Senegačnik. "Zaskrbljen sem nad odzivi tako na levi kot desni strani, ker namesto sožitja in razumevanja iščejo raznolikost in nekaj negativnega," pa pravi Mitja Ferenc iz komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.
V Ljubljani na Kongresnem trgu bodo danes zvečer slovesno odkrili spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Zbrane bo nagovoril predsednik republike Borut Pahor, državnemu delu prireditve s kratkim kulturnim programom pa bo sledila molitev za žrtve, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.
Preberite še:
Bo spomenik sredi Ljubljane le spravil Slovence? #video
Postavitev spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam je določila novela zakona o vojnih grobiščih leta 2009. Na spomeniku je zapisana prva kitica pesmi Otona Župančiča, ki je posvečena narodnim herojem. Pesnik jo je v rokopisu iz leta 1949 zapisal v obliki:
"Domovina je ena / nam vsem dodeljena, / in eno življenje, / in ena smrt."
S poznavalci vprašanj naše polpretekle zgodovine smo se pogovarjali o pomenu postavitve spomenika in o njegovi vlogi pri doseganju sprave med Slovenci.
Jože Dežman, zgodovinar:
Brane Senegačnik, filolog in publicist: Postavitev spomenika je mogoče korak naprej, ne vem pa, ali je v resnici korak v čisto pravo smer. Če stojijo spomeniki tistim, ki so povzročili največ žrtev med Slovenci, ne vidim pravega smisla postavljanja takšnih spomenikov. Če se slavi tiste, ki so bili povzročitelji žrtev in bili proti spravi, ne vem, kakšen smisel ima zraven njih postavljati spomenike spravi. Predvsem so najbrž proti novemu spomeniku tisti, ki so postavili in slavijo spomenike vojnim zločincem oziroma revolucionarnim zločincem.Načeloma postavitev spomenika ni slabo dejanje. Čutim, da je za tem najbrž neka dobra volja, mislim pa, da brez zgodovinske resnice noben spomenik ne more opravljati zares dobre funkcije. Gre za veliko nedorečenost in izmikanje resnici. To je glavna težava. Predvsem moramo ne samo raziskovati zgodovino, ampak se o njej tudi zares pogovarjati ter jo na čim bolj intelektualno in etično pošten način ovrednotiti.
Bojan Godeša, zgodovinar: Koncept sprave, ki se je hotel uveljaviti pri nas, ni šel v pravo smer. Na podlagi gledanja na polpreteklo zgodovino, ki naj bi veljala za sporno, je pripeljal samo še do večjih delitev med ljudmi. Težava se je pojavila že na spravni slovesnosti v Kočevskem rogu leta 1990. Predstavniki tedanje države sploh niso govorili o spravi, ampak pomiritvi ter poudarjali pomen pietete in depolitizacije tega vprašanja, medtem ko je Cerkev pod sloganom brez resnice ni sprave vprašanje sprave vseskozi povezovala s prevrednotenjem zgodovine, zlasti druge svetovne vojne. Z miti se je šlo nad mite. Ne gre za nove poglede, ampak za menjavo enega mita z drugim. Tukaj vidim glavni razlog za to, da so se z vsako spravno deklaracijo nasprotja samo povečevala.Tega spomenika ne gre razumeti kot spravni spomenik, ampak ima širšo dimenzijo. Gre za spomenik žrtvam vseh vojn in z vojnami povezanim žrtam. To, da bodo prisotni predstavniki države in Cerkve, se mi zdi ustrezno. Spomenika in napisa ne bi komentiral, ker vsak vidi, kar želi. Tudi spomeniki holokavstu so pogosto takšni, da dopuščajo različno interpretacijo. Kakšni bodo učinki, glede na to, da se obe veteranski organizaciji, Združenje zveze borcev za vrednote NOB in Nova Slovenska zaveza, distancirata od tega, pa si ne bi upal napovedati.
Mitja Ferenc, član vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč: Postavitev spomenika je zagotovo korak v pravo smer. Mogoče se je zgodila leto ali dve prezgodaj. Moje mnenje od vsega začetka je bilo, da najprej raziščimo, uredimo in označimo vse grobove ter "pokopljimo" mrtve, potem pa postavimo spomenik vsem žrtvam vojn. Res je, da se je v zadnjih dveh letih optika pri urejanju prikritih in zamolčanih grobišč na podlagi zakona o prikritih grobiščih zelo spremenila v pozitivno smer.Spomeniki naj ne bi razdruževali ljudi, ampak jih združevali, ko spremljam polemike ob odkritju pa sem malo zaskrbljen nad odzivi tako na levi kot desni strani. Namesto sožitja in razumevanja iščejo raznolikost in nekaj negativnega v spomeniku. To me v slovenski družbi in politiki najbolj skrbi in tega se najbolj bojim.
Letos bomo začeli dela na največjem grobišču Slovencev v Kočevskem rogu v Macesnovi gorici. Upam, da izsledki in iznos žrtev ne bodo znova pomenili zaustavitve raziskovanja grobišč, kot se je zgodilo po odkritju Hude Jame. Mislim, da sta slovenska družba in politika že toliko napredovali, da si kaj takšnega ne bi več dovolili.
32