Četrtek, 13. 7. 2017, 12.42
7 let, 1 mesec
Za ta spomenik smo Slovenci plačali več kot milijon evrov. Kaj nam bo prinesel?
"Če stojijo spomeniki tistih, ki so povzročili največ žrtev med Slovenci, ne vidim smisla postavljanja takšnih spomenikov," o odkritju spomenika žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam pravi publicist Brane Senegačnik. "Zaskrbljen sem nad odzivi tako na levi kot desni strani, ker namesto sožitja in razumevanja iščejo raznolikost in nekaj negativnega," pa pravi Mitja Ferenc iz komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.
V Ljubljani na Kongresnem trgu bodo danes zvečer slovesno odkrili spomenik vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam. Zbrane bo nagovoril predsednik republike Borut Pahor, državnemu delu prireditve s kratkim kulturnim programom pa bo sledila molitev za žrtve, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.
Preberite še:
Bo spomenik sredi Ljubljane le spravil Slovence? #video
Postavitev spomenika vsem žrtvam vojn in z vojnami povezanim žrtvam je določila novela zakona o vojnih grobiščih leta 2009. Na spomeniku je zapisana prva kitica pesmi Otona Župančiča, ki je posvečena narodnim herojem. Pesnik jo je v rokopisu iz leta 1949 zapisal v obliki:
"Domovina je ena / nam vsem dodeljena, / in eno življenje, / in ena smrt."
S poznavalci vprašanj naše polpretekle zgodovine smo se pogovarjali o pomenu postavitve spomenika in o njegovi vlogi pri doseganju sprave med Slovenci.
Jože Dežman, zgodovinar:
Načeloma postavitev spomenika ni slabo dejanje. Čutim, da je za tem najbrž neka dobra volja, mislim pa, da brez zgodovinske resnice noben spomenik ne more opravljati zares dobre funkcije. Gre za veliko nedorečenost in izmikanje resnici. To je glavna težava. Predvsem moramo ne samo raziskovati zgodovino, ampak se o njej tudi zares pogovarjati ter jo na čim bolj intelektualno in etično pošten način ovrednotiti.
Tega spomenika ne gre razumeti kot spravni spomenik, ampak ima širšo dimenzijo. Gre za spomenik žrtvam vseh vojn in z vojnami povezanim žrtam. To, da bodo prisotni predstavniki države in Cerkve, se mi zdi ustrezno. Spomenika in napisa ne bi komentiral, ker vsak vidi, kar želi. Tudi spomeniki holokavstu so pogosto takšni, da dopuščajo različno interpretacijo. Kakšni bodo učinki, glede na to, da se obe veteranski organizaciji, Združenje zveze borcev za vrednote NOB in Nova Slovenska zaveza, distancirata od tega, pa si ne bi upal napovedati.
Spomeniki naj ne bi razdruževali ljudi, ampak jih združevali, ko spremljam polemike ob odkritju pa sem malo zaskrbljen nad odzivi tako na levi kot desni strani. Namesto sožitja in razumevanja iščejo raznolikost in nekaj negativnega v spomeniku. To me v slovenski družbi in politiki najbolj skrbi in tega se najbolj bojim.
Letos bomo začeli dela na največjem grobišču Slovencev v Kočevskem rogu v Macesnovi gorici. Upam, da izsledki in iznos žrtev ne bodo znova pomenili zaustavitve raziskovanja grobišč, kot se je zgodilo po odkritju Hude Jame. Mislim, da sta slovenska družba in politika že toliko napredovali, da si kaj takšnega ne bi več dovolili.
32