SiolNET. Novice Slovenija
0,40

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Za stanje v zdravstvu odgovorni vsi ministri od leta 2003 do leta 2016

0,40

termometer

Jelka Godec
Foto: STA

Zdravstvena preiskovalna komisija državnega zbora v končnem poročilu vsem ministrom za zdravje od leta 2003 do leta 2016 očita objektivno odgovornost, zdajšnji ministrici Milojki Kolar Celarc pa subjektivno odgovornost. Za Harija Furlana, Boruta Miklavčiča in Petra Weissensteinerja komisija pristojnim organom predlaga, naj raziščejo sume kaznivih dejanj.

Predsednica zdravstvene preiskovalne komisije iz vrst SDS Jelka Godec je pojasnila, da je komisija na seji v sredo potrdila končno poročilo s štirimi glasovi. Poleg Godčeve so glas za oddali še poslanci iz DeSUS, SD in NSi, medtem ko poslanka SMC Vesna Vervega ni glasovala. Razlog za to naj bi bil okrnjen ugled komisije v javnosti.

Objektivno odgovorni vsi ministri za zdravje od leta 2003 do leta 2016

V končnem poročilu je tako komisija po besedah Godčeve ugotovila, da naj bi bili vsi ministri za zdravje od leta 2003 do leta 2016 "objektivno odgovorni, ker niso sprejeli zakonodaje, ki bi omogočala sistemske rešitve in zajezitev koruptivnih dejanj v zdravstvu".

Aktualna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je po besedah predsednice komisije subjektivno odgovorna "za opustitev ukrepov, ki bi jih morala sprejeti v smeri odstranitve posameznikov, za katere je komisija podala naznanitve sumov kaznivih dejanj, s položajev, ki omogočajo poslovne odločitve ali odločitve na javnih razpisih".

Prav tako je komisija ugotovila, da agencija za varstvo konkurence (AVK) domnevno ni delovala v skladu z zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence. Po besedah Godčeve v preteklosti namreč ni naredila dovolj za ugotavljanje omejevanja konkurence ter prevlade nekaterih slovenskih dobaviteljev žilnih opornic in multinacionalk.

Komisija: Pristojni organi naj raziščejo sume kaznivih dejanj

Komisija pristojnim organom zato predlaga, naj raziščejo sume kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in kaznivega dejanja jemanja podkupnine za vodjo specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana ter sume kaznivega dejanja jemanja podkupnine za nekdanjega zdravstvenega ministra Boruta Miklavčiča.

Poleg tega komisija pristojnim organom predlaga, naj raziščejo sume kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev in kaznivega dejanja nevestnega dela v službi za nekdanjega vodjo nabave v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor Petra Weissensteinerja.

Godčeva: V UKC Ljubljana in Maribor bi lahko oškodovali davkoplačevalce

Obenem komisija predlaga AVK, naj znova razišče primer iz leta 2013, ko naj bi multinacionalka  Abbott omejevala konkurenco pri prodaji in nabavi žilnih opornic poljskega dobavitelja. Po besedah Godčeve je komisija tudi ugotovila, da naj bi direktor AVK Andrej Matvoz "vedel za položaj dobavitelja Mark Medicala v Sloveniji, vendar ni reagiral".

Godčeva je opozorila, da so v končnem poročilu tudi ugotovitve iz vmesnega poročila. Tako po oceni komisije obstaja sum, da so odgovorni v UKC Ljubljana in Maribor v letih od 2007 do 2016 oškodovali javna sredstva ter delovali negospodarno in nezakonito.

Sum glede kartelnih dogovarjanj med dobavitelji žilnih opornic

Komisija je ugotovila tudi sum, da so odgovorni v obeh UKC za izvedbo javnih naročil v obdobju 2007–2014 pripravili in izvedli javna naročila, ki niso sledila temeljnim načelom javnega naročanja, ter delovali nezakonito in večkrat kršili zakon o javnem naročanju.

Po ugotovitvah komisije prav tako obstaja sum, da naj bi se dobavitelji žilnih opornic v Sloveniji kartelno dogovarjali ter da naj bi odgovorni v UKC Ljubljana in UKC Maribor v letih od 2007 do 2016 omogočali določenim dobaviteljem prevladujoč položaj na trgu pri prodaji žilnih opornic.

Po besedah Godčeve naj bi obstajal tudi sum, da so določene osebe v bolnišnicah zahtevale od dobaviteljev plačilo v zameno za nabavo določenih žilnih opornic in s tem ravnale nezakonito.

Zemljarič domnevno krivo pričal pred komisijo

Kot je še dejala Godčeva, je pridobila dodatno gradivo o tem, da naj bi nekdanji politik Janez Zemljarič, ki je ljubljanski UKC vodil od leta 1968 do leta 1973, pred komisijo krivo pričal.

Zato je predlagala, da bi komisija pristojne organe pozvala, naj zanj raziščejo sume kaznivega dejanja krive izpovedbe, a komisija predloga ni potrdila. Godčeva bo zato kot predsednica komisije podala ločeno mnenje in predlog naslovila na državni zbor.

Glede na vmesno poročilo končno poročilo zdravstvene preiskovalne komisije ne prinaša novih naznanitev sumov kaznivih dejanj. Sicer pa bo komisija po besedah Godčeve državnemu zboru predlagala sklep, naj vso dokumentacija, s katero razpolaga komisija, po sprejetju končnega poročila preda Nacionalnemu preiskovalnemu uradu.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin