Za silvestrovo v Ljubljani lovili divjega prašiča

Novo leto je novejši kulturni pojav, ki se je začel komaj pred dobrimi sto leti. Prva praznovanja z večerjami in plesi so se pojavila konec 19., še bolj pa v začetku 20. stoletja, in sicer najprej v mestih, so se počasi razširila na podeželje, pojasnjuje etnolog Janez Bogataj.

V ljubljanskem hotelu lovili prašiča "O tem imamo nekaj zelo zanimivih pričevanj," pravi Bogataj. Eno govori o tem, kako so sredi petdesetih let v enem izmed ljubljanskih hotelov ob polnoči v dvorano spustili divjega prašiča, ki so ga gostje potem lovili. Kdor ga je ujel, temu je prinesel srečo v novem letu. Prašiču so potem porezali dlake na hrbtu, ki so si jih ženske za srečo dajale v dekolte.

Prašič ima sicer pomemben mednarodni novoletni simbol. "Njegova značilnost je, da z rilcem rije naprej, zato je za novoletno večerjo primerno svinjsko meso, medtem ko perutnina ni primerna, saj kokoši s kljunom samo praskajo nazaj," razlaga etnolog.

Silvestrovanje nadomestilo praznovanje božiča Silvestrovanje, kakršnega poznamo danes, ko se nanj nekateri pripravljajo tudi več mesecev, se obdarujejo, je "otrok potrošniške družbe", medtem ko so se bučna praznovanja razširila zlasti po drugi svetovni vojni. "Takrat so praznovali, ker so imeli polno glavo vojne, ki je trajala dolgo vrsto let," pojasnjuje Bogataj. Na razširitev silvestrovanja so vplivale tudi spremembe družbenega sistema in ideologije, ko se je med komunizmom praznovanje božiča umaknilo v intimo verskih okolij. "To je bil nadomestek za tisto, česar javno niso smeli praznovati," razlaga Bogataj. Takrat se je pojavil tudi lik dedka Mraza, ki so ga poznali v Sovjetski zvezi.