Za nedovoljene pritožbe na ustavno sodišče denarna kazen

Ustavno sodišče višino kazni odmeri glede na vse okoliščine primera: najvišja doslej izrečena kazen je bila 500 evrov, najnižja 200.

Kot so pojasnili na ustavnem sodišču, so denarne kazni predvidene za tiste udeležence v postopku ali njihove pooblaščence, ki zlorabljajo pravice, ki jih imajo po zakonu o ustavnem sodišču. Ali je do takšne zlorabe prišlo, pa presoja ustavno sodišče oz. njegov senat v vsakem konkretnem primeru.

Prvi sklep o kaznovanju je plenum ustavnega sodišča sprejel junija lani. V njem je ustavno sodišče sprejelo tudi stališče, da je zloraba pravice do vložitve ustavne pritožbe med drugim podana tedaj, "ko je ustavna pritožba očitno nedovoljena in neutemeljena, vsak razumen posameznik pa šteje njeno vložitev kot brez vseh možnosti za uspeh".

Tako denimo ni dovoljena ustavna pritožba zoper posamične akte, izdane v zadevah prekrškov. Po zakonu lahko namreč ustavno sodišče o taki pritožbi odloča le izjemoma in v posebej utemeljenih primerih, če gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve, kar mora pritožnik utemeljiti.

Denarno kazen zaradi zlorabe pravice vložiti ustavno pritožbo zoper posamične akte, izdane v zadevah prekrškov, je ustavno sodišče oz. senat ustavnega sodišča doslej izrekel v več kot 50 primerih.

Na ustavnem sodišču je sicer lani polno zaživel splošni vpisnik, kamor vpišejo vloge, ki so tako nejasne ali nepopolne, da jih ni mogoče obravnavati, oziroma glede na prakso ustavnega sodišča očitno nimajo možnosti za uspeh.

Da neka zadeva glede na ustaljeno presojo ustavnega sodišča nima možnosti za uspeh, ustavno sodišče obvesti tudi pritožnike, ki jih izrecno opozori, da bo vztrajanje pri odločitvi lahko obravnavalo kot zlorabo pravice do vložitve ustavne pritožbe. Če pritožnik pri svoji zahtevi za presojo vloge kljub temu vztraja, sodišče o njej odloči.

Kot pojasnjujejo na ustavnem sodišču, je take ustavne pritožbe senat ustavnega sodišča praviloma zavrgel, če je ocenil, da je pritožnik s svojim ravnanjem zlorabil pravico do vložitve ustavne pritožbe, pa tudi sklenil, da se ga kaznuje z denarno kaznijo.

Namen kaznovanja tistih udeležencev v postopku ali njihovih pooblaščencev, ki zlorabljajo pravice, je posledično tudi zmanjševanje števila tovrstnih zlorab. Kot so še pojasnili na ustavnem sodišču, se namreč z "očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami ovira izpolnjevanje temeljnih nalog ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin".

Ustavno sodišče, so dodali, takšnega ravnanja ni dolžno dopuščati. Njegova naloga je odločati o pomembnih ustavnopravnih vprašanjih, torej o vprašanjih, ki so pomembna za življenje posameznika v družbi in za državo. Ukvarjanje z očitno nedovoljenimi in neutemeljenimi vlogami pa ustavno sodišče pri njegovem delu ovira, "saj se pri tem upočasnjuje proces uveljavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin posameznika v tistih primerih, v katerih je to potrebno".