Za GZS koalicijska pogodba premalo drzna

V Gospodarski zbornici Slovenije kot pozitivne ocenjujejo predvsem način konsolidacije javnih financ, odpravo sistema najnižje cene pri javnih naročilih in centralizacijo javnega naročanja, garancije in druge ukrepe za prestrukturiranje gospodarstva in razdolževanja podjetij, energetsko sanacijo stavb, investicije v gradnjo HE ter podporo malemu gospodarstvu prek SPS in drugih mehanizmov. "Pozitivno je tudi to, da se bo nadaljevala privatizacija, vendar ni jasno zapisano, kako, v kakšnem obsegu in kdaj," pravi Goran Novković, ki pozitivno ocenjuje tudi obljubo o pokojninski reformi in ureditev študentskega dela.

Ni jasnih davčnih razbremenitev dela Kot poudarja Novković pa je tudi nekaj negativnih stvari. V prvi vrsti izpostavlja zdravstveno reformo, ki naj bi temeljila na finančni vzdržnosti in ukinitvi zdravstvenega konkurenčnega zavarovalnega modela, ne pa same spremembe v zdravstvu. Prav tako pa ni jasnih davčnih razbremenitev dela, ne socialne kapice.

"V njej je le dohodninska razbremenitev visoko kvalificiranega in odlično plačanega kadra," pravi Novković, ki o ukrepih na področju javne uprave pravi: "Kako bodo optimizirali javno upravo, ni povsem jasno. Nujen je neodvisni zunanji poglobljeni pregled. Ni prenove kolektivne pogodbe v javnem sektorju z namenom optimiziranja. Ni ukinitve dejavnosti v javnem sektorju, ki niso potrebne ali pa jih kakovostneje lahko opravlja zasebni sektor, torej prevetritev javnih storitev." Na področju trga dela je po mnenju GZS premalo prožnosti za podjetja v primeru cikličnih nihanj na trgu.

Boj proti sivi ekonomiji zgolj za polnjenje proračuna Na GZS pa menijo, da je nekaj, kot jih imenujejo sami, nevarnosti. "Reforma na prihodkovni strani mora biti usmerjena k spremembi strukture davkov, ne k višjim stopnjam," je jasen Novković. Tako nevarnost recimo vidijo pri boju proti sivi ekonomiji in davčnih blagajnah zgolj za polnjenje proračuna brez sorazmernega znižanja davkov, prav tako ne vedo, od kje bo nova vlada vzela regres za upokojence in dvig kmečkih pokojnin.

Semolič: To, da so nekatere stvari nedorečene, sploh ni slabo Predsednik ZSSS Dušan Semolič prav tako vidi napredek v novem osnutku koalicijske pogodbe. Predvsem je zadovoljen, da vlada v okviru privatizacije ne namerava prodajati infrastrukturnega dela, vseeno pa ga skrbi, da bi vlada prodajala najboljša slovenska podjetja, ki ustvarjajo dobiček in veliko zaposlujejo. Kot pozitivno ocenjuje tudi uvedbo davčnih blagajn ter da ne bo socialne kapice.

"To je dobra novica, v tem delu pa pogrešam rešitev za srednji razred, ki ga je treba razbremeniti," pravi Semolič, ki pa ga moti, da se ne bo zvišala obdavčitev pravnih oseb, saj nižja stopnja ni prinesla pozitivnih učinkov.

"Ob znižanju so nas prepričevali, da bo nižja davčna stopnja pripeljala več tujih investicij in več delovnih mest. Tega ni bilo. S to davčno stopnjo država izgublja pomemben del prilivov." Prav tako Semoliča moti, da se usklajevanje socialnih transferjev omejuje na 2,5 odstotka gospodarske rasti, kar po njegovem pomeni, da se usklajevanje lahko prelaga v nedogled.

Sicer pa Semolič meni, da je dobro, da so nekatere stvari nedorečene, saj se jih lahko nato doreče v socialnem dialogu.