Nedelja, 15. 12. 2019, 8.59
4 leta, 4 mesece
Z monitoringom in preiskavami do večje varnosti Koroške Bele pred plazovi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,40
Geološki zavod Slovenije je na območju plazov nad Koroško Belo vzpostavil monitoring, ki kaže premike, izvaja pa tudi raziskave o možnosti dodatnih sanacijskih ukrepov za večjo varnost krajanov. Ti se še vedno bojijo morebitnega katastrofalnega plazu, z zanimanjem pa so ta teden prisluhnili predstavitvi aktivnosti pristojnih služb.
Kot je povedal jeseniški župan Blaž Račič, občina skupaj z ministrstvom za okolje in prostor ter Geološkim zavodom Slovenije izvaja številne ukrepe za zmanjšanje ogroženosti prebivalcev pred plazovi. Glavnina je bila že izvedena, in sicer tako na potoku Bela kot na območjih pobočnih masnih premikov v zaledju Koroške Bele.
Geološki zavod Slovenije je s financiranjem jeseniške občine postavil sonde in vzpostavil monitoring premikanja plazov. Ne gre za alarmni sistem, ki bi bil v pristojnosti uprave za zaščito in reševanje, temveč za zbiranje podatkov o premikih. Ob povečanih količinah padavin ali povečanih premikih lahko na podlagi teh podatkov o dogajanju obvestijo tudi pristojne službe.
Plazovi v zaledju Koroške Bele aktivni in bi lahko dosegli naselje
S pomočjo monitoringa in nadaljnjih preiskav, ki jih financira ministrstvo za okolje in prostor, bodo preverili, ali obstaja možnost ukrepov na samih izvornih območjih, ki bi omilili premike in zmanjšali nevarnost za Koroško Belo, tako za ljudi kot za infrastrukturo. Že v prejšnjih letih se je namreč pokazalo, da so plazovi v zaledju Koroške Bele aktivni in imajo potencial za nastanek drobirskih tokov, ki lahko dosežejo naselje.
Koroško Belo je že leta 1789 prizadel hud plaz, ki je zasul velik del vasi, vključno s 40 hišami in domačini. Danes v naselju, v zaledju katerega se dogajajo aktivni premiki plazov, živi okoli 2.000 ljudi. Krajani se zavedajo nevarnosti, ki preži nad njimi. Zadovoljni pa so, da so se v zadnjih letih pristojni s to problematiko vendarle začeli ukvarjati, in želijo si, da se aktivnosti v to smer še nadaljujejo.
Celotno strugo potoka Bela so letos očistili plavin in vegetacije ter sanirali in dopolnili vse zidove ter brežna zavarovanja. Sanirali so tudi 28 pragov.
Strugo potoka Bela očistili in sanirali
Predsednik Krajevne skupnosti Slovenski Javornik - Koroška Bela Matej Brus upa, da bodo ljudje zaradi izvedenih ukrepov vendarle lahko malo mirneje spali. "Resnica pa je taka, da je, ne glede na vse izsledke in raziskave, narava tako nepredvidljiva, da lahko vsem zagotovilom navkljub pride do nepričakovanega sosledja dogodkov. Tega se seveda bojimo, ampak na to ne moremo vplivati in tega ne moremo preprečiti," je dejal Brus.
Vsaj pred manjšimi plazovi pa lahko Koroško Belo rešijo ukrepi, ki jih je Vodnogospodarsko podjetje (VGP) iz Kranja od avgusta lani do marca letos izvedlo na potoku Bela. Celotno strugo so očistili plavin in vegetacije ter sanirali in dopolnili vse zidove ter brežna zavarovanja. Sanirali so tudi 28 pragov.
Nad naseljem so naredili oziroma prenovili tudi zaplavne pregrade. Tako so sedaj nad naseljem štiri hudourniške pregrade za zadrževanje plavin. Vendar, kot je opozoril Aleš Klabus iz VGP Kranj, je njihova zmogljivost relativno majhna glede na vse, kar lahko pridrvi navzdol. V primeru povprečnega hudourniškega izbruha, ki se lahko zgodi vsako leto, pa bi morale pregrade zadržati material, pri čemer je ključno, da so redno vzdrževane in praznene.
