SiolNET. Novice Slovenija
Vsebino omogoča CARE4CLIMATE
  • Messenger
  • Messenger

Vsaka družina letno zavrže za več kot tristo evrov hrane

Vsebino omogoča CARE4CLIMATE

Zavržena hrana je velika ekonomska in okoljska težava. Povsod po Evropi polovico odpadne hrane povzročijo gospodinjstva, tretjina pa gostinski obrati in javni sektor. S kampanjami za ozaveščanje o pomenu pravilnega ravnanja z odpadno hrano, ki potekajo po več državah, skušajo ljudi ozavestiti o tem, da moramo prehrano načrtovati bolj skrbno. Ljudje potrebujemo nekaj let, da spremenimo svoje navade in začnemo upoštevati tovrstne nasvete.

Lani jeseni je ekipa projekta LIFE IP CARE4CLIMATE uspešno izvedla prvi del kampanje vodenja kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane.  | Foto: Lani jeseni je ekipa projekta LIFE IP CARE4CLIMATE uspešno izvedla prvi del kampanje vodenja kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane.

Pred nami je spomladanski del kampanje ministrstva za okolje in prostor, v katerem lahko sodelujejo vsa slovenska gospodinjstva.

odpadna hrana | Foto: Če jeseni niste sodelovali v vseslovenski raziskavi vodenja kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane, imate zdaj spet priložnost, da prispevate podatke svojega gospodinjstva. Po enem tednu izpolnjevanja dnevnika boste prejeli tudi praktično darilo.

 

Kaj ste zavrgli?

hrana seznam | Foto:

Kuhinjski dnevnik odpadne hrane začnemo izpolnjevati takoj po registraciji. Podatki, ki jih vpisujemo v aplikacijo:

  • vrsta hrane (užitna/neužitna),
  • količina hrane,
  • kam smo odvrgli hrano (kompost, biološki odpadki, navadne smeti),
  • vzrok (pokvarjena hrana, prevelika količina, pretečen rok …).

Darilo dobijo vsi, ki bodo vztrajali ves teden. Izpolnjevanje dnevnika je anonimno, pridruži se lahko vsak.

Organizatorji raziskave si želijo, da bi dnevnike izpolnilo vsaj 300 gospodinjstev. Raziskava poteka do konca junija.

ZAČNITE IZPOLNJEVATI DNEVNIK ODPADNE HRANE

Kuhinjski dnevnik odpadne hrane je dnevnik beleženja količin odpadne hrane, ki nastane v gospodinjstvu. Z izpolnjevanjem kuhinjskega dnevnika lahko tudi v svojem gospodinjstvu preverite, koliko hrane zares zavržete ter katera hrana vam največkrat ostaja.

S temi rezultati boste lažje sprejeli majhne spremembe v vsakdanjem življenju in tako prihranili denar. S svojimi podatki boste pripomogli k pridobivanju natančnih podatkov o tem, koliko hrane v Sloveniji zavržemo v gospodinjstvih. Kakovostni podatki so osnova za pripravo učinkovitih ukrepov za zmanjševanje oziroma preprečevanje nastajanja odpadne hrane.

CARE4CLIMATE nagrajuje: Preverite svoje znanje

Sodelujte v poučnem kvizu in se potegujte za praktične nagrade, ki jih podarja ekipa projekta LIFE IP CARE4CLIMATE. Človekova dejavnost obremenjuje okolje, gradnja pa prispeva kar 40 odstotkov vseh toplogrednih plinov, ki segrevajo ozračje. Trajnostna gradnja je eno od področij, ki jih moramo upoštevati tudi posamezniki, če želimo prispevati k zmanjšanju učinka toplogrednih plinov na naše podnebje. Preizkusite svoje znanje o različnih vidikih učinkovite rabe energije.

Dnevnik vodenja hrane odkriva razloge za nastanek odpadne hrane

odpadna hrana | Foto:

V Sloveniji je prehrana vezana na sezonsko ponudbo hrane. "V jesensko-zimskem času se prehranjujemo drugače kot v pomladno-poletnem, zato smo se odločili, da bo raziskava potekala v dveh delih. Namen metode vodenja kuhinjskih dnevnikov ni merjenje količine odpadne hrane, to lahko preračunamo iz podatkov količine bioloških odpadkov. Pri dnevnikih iščemo predvsem informacije o sestavi odpadne hrane in vzroke, zakaj je določena hrana končala v smeteh. Ko vemo, zakaj slovenska gospodinjstva zavržejo določeno hrano, lahko pripravimo nasvete in sprejmemo ukrepe. Tako trenutno sodelujemo pri načrtih Evropske unije, da bi razrahljali pravila glede roka uporabe oziroma trajanja določenih živil," je povedala Lara Habič z ministrstva za okolje in prostor, sektorja za ravnanje z odpadki.

Razlogi za nastanek užitnega dela odpadne hrane v raziskavi jesen-zima 2022:

Največ je odpadne zelenjave

odpadna hrana | Foto:

Jeseni se je registriralo približno 300 gospodinjstev, do konca pa jih je vztrajalo približno sto. Ugotovili so, da slovenska gospodinjstva med odpadno hrano zavržejo približno dve tretjini neužitnega dela hrane. To so olupki, lupine in koščice, ki tako ali tako niso užitne za ljudi. Ena tretjina odpadne hrane pa je užitni del hrane.

Raziskava je pokazala, da ljudje hrano največkrat zavržejo zato, ker se je hrana pokvarila ali pa ji je potekel rok uporabe oziroma so pripravili preveč hrane.

Največji delež zavržene hrane, in sicer 45 odstotkov, predstavlja odpadna zelenjava, sadje predstavlja 26 odstotkov odpadne hrane. Sledili sta skupini živil odpadno meso in mesni izdelki ter odpadni kruh in pekovski izdelki, vsaka s 4,5 odstotka. Mleko in mlečni izdelki pa predstavljajo približno tri odstotke odpadne hrane.

V enem tednu vsak zavrže skoraj kilogram hrane

otrok hrana | Foto:

Anketirana gospodinjstva so v enem tednu povzročila povprečno 3,3 kilograma odpadne hrane na gospodinjstvo oziroma povprečno 0,83 kilograma na posameznega člana gospodinjstva. Največjo količino so povzročila gospodinjstva iz primestnega tipa naselja (povprečno 2,8 kilograma na teden), najmanjšo pa iz mestnega tipa naselja (povprečno 1,95 kilograma na teden). Predvidevajo, da imajo gospodinjstva iz podeželskega in primestnega tipa naselja več možnosti za lastno pridelavo hrane.

hrana hladilnik | Foto: Glede na rezultate jesenske raziskave sogovornica svetuje, da se priprave hrane in obrokov lotevamo bolj načrtovano.

  • Nakupe opravljamo glede na načrtovani jedilnik za ves teden.
  • Hrano v hladilniku pospravljamo tako, da je hrana z bližjim rokom trajanja bolj spredaj na polici.
  • Ko se pripravljamo na kuhanje, si pred tem oglejmo hladilnik in porabimo tisto, kar imamo ali živila, ki so blizu roka uporabe.
  • Če se nam večkrat zgodi, da skuhamo preveč, začnimo hrano tehtati in se poučimo o primernih količinah hrane.
  • Poskusimo ostanek porabiti za naslednje obroke.

"To nam sicer vzame nekaj časa, ampak nam hkrati prinese kar nekaj prihrankov. Slovensko štiričlansko gospodinjstvo letno porabi približno 3.540 evrov za prehrano in če vemo, koliko hrane gre v smeti, bi lahko privarčevali kar 336 evrov, kar si lahko predstavljamo kot en obrok za nakup boljšega avtomobila," je pojasnila Lara Habič.

Zahodne države odpadni hrani ne posvečajo toliko pozornosti

hrana | Foto:

Letos bo tudi Slovenija kot del Evropske unije o podatkih o količini zavržene hrane prvič poročala Evropski komisiji. V zahodnih razvitejših državah potrošniki povzročijo več odpadne hrane kot v vzhodnih saj imajo višje prihodke in jim stroški za hrano predstavljajo manjši delež družinskega proračuna, zato temu ne posvečajo toliko pozornosti. Ljudem z nižjimi prihodki pa hrana pomeni eden večjih stroškov, zato z njo ravnajo bolj preudarno.

CARE4CLIMATE | Foto:

Kuhinjski dnevniki odpadne hrane so nastali kot del projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007). Gre za integralni projekt, ki z ozaveščanjem, izobraževanjem in usposabljanjem ključnih udeležencev spodbuja k izvajanju ukrepov, s katerimi bo Slovenija učinkoviteje dosegla cilj zmanjšati izpuste toplogrednih plinov (TGP) do leta 2030 in hitrejši prehod v nizkoogljično družbo.
Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin