Vsak berač svojo malho hvali

Priporočila državam, zapisana v uradnih dokumentih Evropske komisije ali Sveta, so več kot zgolj dobronamerno opozorilo ali prijateljski nasvet. Pomenijo zavezo države, da bo predlagane ukrepe izpeljala. Evropska komisija zato vsako leto izdela in objavi ocene, koliko so po njenem mnenju države napredovale pri uresničevanju priporočil.

V današnji analizi nas zanima, ali naše stranke realno ocenjujejo dosežke pri uresničevanju priporočil na ključnih področjih reform ali pa so – v primerjavi z uradno evropsko oceno – preveč ali premalo kritične do lastnega dela.

Bratuškova in Židan sta navdušena nad dosežki vlade, Starmanu je ob tem malo nerodno Evropska komisija za ocenjevanje uresničevanja priporočil uporablja lestvico s petimi kategorijami: brez napredka (no progress), malo napredka (limited progress), nekaj napredka (some progress), velik napredek (substantial progress) in uresničeno (fully addressed).

Iz poročila Evropske komisije o Sloveniji smo izbrali 17 področij reform, kjer smo dobili priporočila za ukrepanje in je komisija letos že ocenila naš napredek. Stranke smo prosili, da tudi same na enaki lestvici ocenijo, koliko smo na teh področjih napredovali. Pri tem jim seveda nismo povedali, kakšne so (sicer javno dostopne) ugotovitve komisije.

Tako izračunana ocena komisije je 4. Premierkina ZAB in vladna SD sta z napredkom veliko bolj zadovoljni, saj sta si s svojimi odgovori podelili visoko oceno 7.

Državljanska lista očitno ni pretirano zadovoljna z delom vlad, v katerih je sodelovala, saj jim je za uresničevanje reform podelila skromno dvojko. To je celo nekoliko manj od opozicijskih strank ter novih strank SMC, Verjamem in LGS.

Nevarno samozadovoljstvo večine strank z gospodarskimi ukrepi Odgovori strank se ne razlikujejo samo po skupni oceni napredka, temveč tudi pri ocenah posameznih področij. Podrobno jih prikazujemo v tabeli. Morda vas bo presenetilo, da smo priporočila (in nato oceno) Evropske komisije dobili za veliko različnih področij, tudi takšnih, ki sicer niso v središču politične in medijske pozornosti.

Razumljivo je, da stranke najbolje ocenjujejo področja, kjer so bile same najbolj aktivne. SD tako močno precenjuje dosežke pri aktivni politiki zaposlovanja, SDS pa pri reformi trga dela in vzdržnosti pokojninskega sistema. Premierkino zavezništvo je neupravičeno ponosno na dosežke pri uravnoteženju javnih financ, delovanju državnega holdinga in nadzoru bančnega sistema.

Zanimive so tudi razlike med ocenami ZAB in Stranke Mira Cerarja, ki še vedno vodi v anketah in se ji obeta mandatarstvo za sestavo vlade. Cerarjevi bistveno slabše od zdajšnje premierke ocenjujejo napredek pri modernizaciji insolvenčnih postopkov in povečevanju učinkovitosti sodstva, pa tudi pri delovanju holdinga in javnih financah.

Velika večina strank, tako vladnih, opozicijskih kot novih, slabše od Evropske komisije ocenjuje dosežke pri stabilizaciji bančnega sistema, reformi trga dela, insolvenčni zakonodaji, učinkovitosti sodstva ter liberalizaciji reguliranih poklicev. Če kritičnost pomeni, da se bodo v naslednjem mandatu bolj potrudili, je to dobra novica.

Na drugi strani večina strank precenjuje rezultate pri finančnem prestrukturiranju podjetij in zmanjševanju administrativnih ovir. Ker sta to z vidika okrepitve gospodarske rasti zelo pomembni področji, bi nas takšno samozadovoljstvo moralo skrbeti.

Res, koliko opozoril in razlag še potrebujemo, da bomo znali realno oceniti svoje dosežke in predvsem spoznali, koliko dela nas še čaka?