Vroča kri med nevladniki zaradi milijonov iz vaše dohodnine

Za vrsto nevladnih organizacij bi to pomenilo, da bi lahko dobile krepko manj denarja. Druge pa več. Proteste zaradi vladnih načrtov smo včeraj dobili iz dveh uglednejših humanitarnih organizacij: iz Slovenske karitas in Rdečega križa. Za protest imajo oboji veliko razlogov. Zdaj že nekdanji minister za javno upravo Rudi Medved je lani podpisal predlog, da bo od denarja, ki ga ljudje sami niso razdelili z dohodninami, dodelil Karitas 200 tisoč evrov, Rdečemu križu pa 300 tisoč evrov. Denar so dobili tudi že leto prej. 

Med prejemniki tudi mediji in društvo novinarjev

Med prejemniki "nerazdeljenega" z dohodninami pa najdemo tudi medije, na primer mariborski radio Študent z 200 tisoč evri in novinarsko organizacijo, skupaj z Mirovnim inštitutom je z 200 tisoč evri na seznamu tudi Društvo novinarjev Slovenije. Vse predlagane prejemnike v lanskem letu lahko preberete na koncu članka.

Razdeljevanje denarja, ki ga ljudje nevladnim organizacijam z dohodninami niso namenili, je novost zadnjih dveh let. Uzakonjeno je bilo marca leta 2018, teden dni po odstopu Mira Cerarja, s katerim je ta sprožil razpustitev državnega zbora in izredne volitve, ker je vrhovno sodišče odločilo, da bo zaradi goljufanja v kampanji ponovljen referendum o financiranju drugega tira. Volitve, a redne, bi bile sicer v vsakem primeru in v takšnem času so politiki pogosto velikodušni, ko gre za denar. 

Iz vlade so kot oceno finančnih posledic delitve nerazdeljenega zapisali, da bodo "za leto 2018 namenjena sredstva v višini treh milijonov evrov na posebni proračunski postavki ministrstva za javno upravo". To pa je bila tudi edina finančna ocena, koliko denarja so dodatno dodelili "nevladnikom" iz proračuna. V resnici so tisto leto potem razdelili dva milijona. 120 tisoč evrov je, na primer, dobila Karitas, 40 tisoč društvo Parada ponosa, Kralji ulice 80 tisoč, katoliški skavti 40 tisoč ...  Vso preglednico, kdo vse je dobil denar leta 2018, lahko preberete tukaj.

Naslednje leto, torej leta 2019, pa je bilo na voljo šest milijonov na razpisu za tri leta. 

V parlamentu so poslanci pred volitvami leta 2018, v obdobju, ko se običajno delijo bonbončki za volivce, na predlog nevladnih organizacij "postavko" za nevladnike, s katero so jim dodelili, česar jim ljudje z dohodninami niso, preimenovali v poseben sklad in denar se tam lahko zbira tudi iz drugih virov. 

Ta denar bi po predlogu vlade v PKP7, ki pa še ni v državnem zboru, po novem spet delili ljudje sami in zaradi tega je zdaj vroča kri.

Ljudje možnost nameniti del dohodnine zadnja leta izkoriščajo približno polovično. Različnim društvom in organizacijam tako letno namenijo okoli pet milijonov evrov. Petih milijonov pa ne dodelijo. To je denar, za katerega so poslanci pred zadnjimi volitvami odločili, naj ga razdeli kar vlada. Po novem, če bo možnost podariti dvakrat več, bi torej ljudje razdelili okoli deset milijonov evrov. Če se bo za to še vedno odločila le polovica. Sicer pa več.

Kakšni delitvi denarja ste naklonjeni, lahko odgovorite v anketi:

Možnost, da lahko dohodninski davčni zavezanci del svoje dohodnine namenijo za financiranje splošno-koristnih namenov, je bila uvedena konec leta 2006. Njen predlagatelj je bil  Andrej Bajuk, ki je bil takrat finančni minister, generalni direktor Dursa je bil takrat Ivan Simič, ki je zdaj predlagatelj popravka, ki dviguje prah med nevladniki.

Simič na svoji spletni strani še podrobno pojasnjuje, zakaj je predlagal to spremembo, kaj pomeni, odgovarja pa tudi na kritike nevladnih organizacij. Preberete lahko te dodatne informacije tukaj.

Predlog prejemnikov po razpisu za lansko leto, ki ga je podpisal minister Rudi Medved, skupaj so jim dodelili šest milijonov evrov, je bil takšen: