Četrtek, 2. 2. 2023, 12.45
1 leto, 2 meseca
Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka sodnikom in tožilcem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,59
69
Zakon, ki bi pravosodnim funkcionarjem z januarsko plačo do uveljavitve reforme plačnega sistema v javnem sektorju oziroma najdlje do konca leta 2023 prinesel dodatek v višini 600 evrov bruto, je zaradi neustavnosti umaknjen iz procedure.
Vlada je iz zakonodajnega postopka umaknila predlog zakona o začasnem dodatku sodnikom in državnim tožilcem, po katerem bi pravosodni funkcionarji od 1. januarja prejemali mesečni dodatek v višini 600 evrov bruto.
Na januarski občni seji sodniškega društva je predsednik vlade Robert Golob na presenečenje vseh napovedal, da bodo sodniki in državni tožilci dobili 600 evrov bruto dodatka k plači.
Potem ko je pred tremi dnevi vlada na dopisni seji določila besedilo predloga zakona o začasnem dodatku sodnikom in državnim tožilcem in ga poslala v obravnavo DZ po nujnem postopku, so danes iz pravosodnega ministrstva sporočili, da je zakon umaknjen iz procedure.
Po poročanju Dela je predlog zakona neustaven in zato umaknjen iz procedure.
Za danes je bila tudi sklicana seja odbora DZ za pravosodje, na kateri bi člani odbora obravnavali prav ta zakon, a je bila že odpovedana. Predlog zakona naj bi sicer DZ nato v petek obravnaval na izredni seji, a bo ta zaradi vladnega umika predloga zakona iz zakonodajnega postopka zdaj, kot kaže, umaknjen z dnevnega reda seje.
Pomisleki zakonodajno-pravne službe
Je pa imela na predlog zakona kar nekaj pripomb zakonodajno-pravna služba DZ. Ta je v svojem mnenju med drugim opozorila, da bi predlagana rešitev omogočila, da bi višina plače in dodatka dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plačnih razredov najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, tudi predsednika republike, vlade, ministrov, predsednika DZ. predsednika in sodnikov ustavnega sodišča. Vlada bi tako korenito posegla v veljavna razmerja in njihovo primerljivost, predlog zakona pa bi lahko bil tudi sporen z vidika načela delitve oblasti, so opozorili.
V luči zagotavljanja neodvisnosti sodstva pa je zakonodajno-pravna služba DZ opozorila tudi na neustreznost ureditve trajanja dodatka. Zakon namreč predvideva, da bi pravosodni funkcionarji dodatek prejemali do uveljavitve reforme plačnega sistema v javnem sektorju, vendar najdlje do konca leta 2023. "Z določitvijo datuma, po katerem naj bi sodnikom in državnim tožilcem pravica do dodatka po tem zakonu v vsakem primeru prenehala, predlagana ureditev ne preprečuje oziroma celo predvideva, da se njihove plače - v odsotnosti sprejetja plačne reforme v predvidenem roku - ponovno znižajo," je zakonodajno-pravna služba DZ zapisala v mnenju.
Ob predstavljenih pomislekih ustavnopravne narave pa predlagana rešitev predstavlja tudi pomemben pravnosistemski odstop od koncepta ureditve plač v zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, so še opozorili.
69