Vlada totalna shizofrenija: Milanović in Plenković zamenjala mesti

Hrvaški predsednik Zoran Milanović, ki je na januarskih predsedniških volitvah zmagal s prepričljivim vodstvom in si prisvojil že drugi mandat, je za svojo prvo pot v tujino v novem mandatu izbral Slovenijo, enako kot tudi v svojem prvem mandatu. Na obisk prihaja danes. Gostila ga bo predsednica republike Nataša Pirc Musar, srečal pa se bo tudi s predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič in premierjem Robertom Golobom. 

Hrvaškega predsednika Zorana Milanovića bo gostila predsednica Nataša Pirc Musar. Foto: STA

V središču bodo pogovori o odnosih med državama, aktualnem dogajanju na Zahodnem Balkanu ter sodelovanju voditeljev držav iz regije v okviru procesa Brdo-Brioni, katere namen je pospešitev približevanja držav Zahodnega Balkana evroatlantskim povezavam. "Namen obiska je nadaljevanje rednega, zelo dobrega političnega dialoga med državama. Predstavlja priložnost za poglobitev dvostranskega sodelovanja ter izmenjavo stališč o aktualnih evropskih in zunanjepolitičnih temah," so sporočili iz urada predsednice.

Zaradi njegovega prihoda bo od 8. do 12. ure veljala popolna zapora Slovenske ceste na odseku med Šubičevo ulico in Erjavčevo cesto. 

Novice V sredo popolna zapora v centru Ljubljane

Zakaj Slovenija? 

Da je za prvi obisk v tujino izbral prav Slovenijo, po mnenju našega sogovornika, političnega analitika in kolumnista na hrvaškem portalu 24sata Tomislava Klauškega, ni nobeno presenečenje. "Mislim, da je to ostalo še iz časa, ko je bil predsednik Stjepan Mesić. Takrat je postala nekakšna tradicija, da se gre na prvi predsedniški obisk v tujino v Slovenijo. Nisem pa prepričan, da gre vsak predsednik vedno najprej v Slovenijo. Vedno je veljalo, da je Slovenija naša najbližja in prva zaveznica, soseda, s katero, kot je rekel Mesić, nikoli nismo bili v vojni. V hrvaški družbi do Slovenije potem, ko so se uredili odnosi, povezni z arbitražnim sporazumom, vlada ljubezen," nam v pogovoru pojasni Klauški. 

Novice Slovenija je njegova prva izbira

Meni sicer, da bi Milanović prav s tovrstnimi potezami, kot je denimo obisk Slovenije, rad popravil napake iz prvega mandata in preusmeril pozornost od dejstva, da se je v prvem mandatu družil z na primer Viktorjem Orbanom, ki ruši Evropsko unijo, kar so mu zamerili celo nekateri levičarji, in z Miloradom Dodikom, ki ruši BiH. 

Že od leta 2000 ni uspelo zmagati vladnemu kandidatu

Zoran Milanović je v drugem krogu predsedniških volitev prepričljivo premagal Dragana Primorca. Prejel je 74,7 odstotka glasov, s čimer je dosegel zgodovinski rezultat v deležu podpore na hrvaških predsedniških volitvah. Njegov protikandidat Primorac je prejel le 25,3 odstotka podpore. 

"Ta odstotek glasov Milanovićeve zmage je nekoliko zavajajoč. V drugem krogu je prejel četrto največje število glasov, kar jih je kdaj dobil predsednik, kar pomeni, da po številu glasov ni zmagal prepričljivo, je pa zmagal po odstotkih glasov," je poudaril Klauški.  

Milanovićeva inavguracija 18. februarja na Pantovčaku. Foto: Pixsell

Novice Milanović bo hrvaški predsednik tudi naslednjih pet let

Klauški je spomnil na dejstvo, da od leta 2000 na Hrvaškem prav nobenemu vladnemu kandidatu, bodisi iz HDZ ali SDP, ni uspelo zmagati na predsedniških volitvah. Tudi na tokratnih je Milanović imel srečo, da je Andrej Plenković ostal premier in da je HDZ ostala na oblasti, saj je tako imel platformo za zbiranje glasov, je prepričan politični analitik. 

Opozoril je, da glasovi proti stranki HDZ, torej tisti, ki jih je dobil Milanović, niso prišli le z leve strani, temveč tudi desne, medtem ko je za Primorca glasoval le del HDZ. "Milanović je nastopil kot nasprotniki Andreja Plenkovića in ne kot nasprotnik HDZ in takrat je bilo očitno, da bo prepričljivo zmagal kot kandidat, saj Hrvati predsednika države vidijo kot šefa opozicije," je še dodal. 

Kdo je novi stari predsednik? Pameten otrok in uspešen študent, z rektorsko nagrado. 

Kdo je torej novi stari predsednik Hrvaške? Zoran Milanović se je rodil 30. oktobra 1966 v Zagrebu in odraščal v zagrebškem Trnju. Pred letošnjimi volitvami je za hrvaške medije povedal, da je bil divji in borben otrok, njegova teta Marija pa je za Novo TV dejala, da je bil "bister, pameten, da je rad bral, se igral z otroki in oboževal vse, kar počnejo drugi otroci."

Po končani osnovni šoli je šolanje nadaljeval na Centru za upravo in pravosodje, nato pa se vpisal na Pravno fakulteto v Zagrebu, a jo je zaradi služenja vojaškega roka začel obiskovati leto dni kasneje. Bil je uspešen študent in dobitnik rektorjeve nagrade.

Po končani fakulteti se je zaposlil na Trgovskem sodišču v Zagrebu, od leta 1993 pa je zaposlen na ministrstvu za zunanje zadeve. Leto kasneje je kot član OVSE odšel na mirovno misijo v Azerbajdžan. 1996 je bil  imenovan za svetovalca hrvaške misije pri EU in Natu v Bruslju, kjer je leta 1998 končal podiplomski študij evropskega in primerjalnega prava ter magistriral. Konec leta 1999 se je z ženo Sanjo Musić vrnil v Zagreb in se pridružil SDP.

Na čelu SDP deset let 

Ko je aprila 2007 umrl takratni vodja stranke Ivica Račan, je morala SDP dobrega pol leta pred volitvami organizirati izredne znotrajstrankarske volitve in Milanović je napovedal kandidaturo za predsednika. Na položaj predsednika SDP je bil izvoljen v začetku junija 2007, funkcijo pa potrdil na rednih strankarskih volitvah maja 2008.

Na čelo stranke je bil izvoljen tudi leta 2012, ko je bil tudi edini kandidat za predsednika SDP in leta 2016, ko je na znotrajstrankarskih volitvah premagal protikandidata Zlatka Komadino. Na državnozborskih volitvah novembra 2007 je s SDP doživel poraz, zato je naslednja štiri leta kot predsednik SDP in poslanec vodil opozicijo.

Med letoma 2011 in 2016 je bil hrvaški premier, 2020 postal peti predsednik 

Več sreče je imel na volitvah štiri leta pozneje, ko je s Kukuriku koalicijo, sestavljeno iz štirih političnih strank SDP, HNS, IDS in HSU, osvojil 80 poslanskih sedežev in postal hrvaški premier. Na parlamentarnih volitvah leta 2015, ko je IDS izstopila iz koalicije in se odločila za samostojno nastopanje, je SDP s partnerji v le nekaj mandatih izgubila oblast na Hrvaškem, Milanović pa je znova postal vodja opozicije. Leto kasneje je spektakularno razpadla vlada Tihomirja Oreškovića, Milanović pa je Banske dvore, torej sedež hrvaške vlade, poskušal osvojit z Ljudsko koalicijo, a mu ni uspelo. 

Po porazu na volitvah je leta 2016 odstopil tudi z mesta predsednika SDP, se odpovedal poslanskemu mandatu in odprl svetovalno podjetje EuroAlba Advisory. V sklopu slednjega je svetoval albanskemu premierju Ediju Rami. 

Tri leta pozneje, 17. junija 2019 je napovedal, da bo kandidiral na predsedniških volitvah 2020. 5. januarja 2020 je tako osvojil prvi predsedniški mandat in postal peti predsednik republike Hrvaške. Prejel je 52,66 odstotka podpore in premagal svojo protikandidatko, nekdanjo predsednico Kolindo Grabar-Kitarović. 

Februarja 2025 je Milanoviću na inavguraciji čestitala tudi nekdanja predsednica Kolinda Grabar -Kitarović. Foto: Pixsell

Obrača se po vetru 

Kot lahko vidimo, je Milanović v dolgoletni politični karieri zamenjal več različnih položajev, pri tem pa se politično gledano postavljal na stran, ki mu je odgovarjala oziroma kot je dejal politični analitik Klauški, "je določeni publiki povedal točno tisto, kar je ta publika ta trenutek želela slišati".   

"Rad rečem, da je Milanović postal SDP-jev Franjo Tuđman ali da je SDP postala republikanska stranka pod Donaldom Trumpom," je o Milanoviću dejal hrvaški politični analitik Tomislav Klauški. Foto: Osebni arhiv "V devetdesetih je delal za takratno HDZ na ministrstvu za zunanje zadeve, po smrti Franja Tuđmana pa se je pridružil SDP in postal socialdemokrat. Ko je bil na čelu SDP je dejal, da je liberalec in ne socialdemokrat, kot predsednik vlade pa kazal nagnjenost k domoljubnemu, desno -nacionalističnemu ideološkemu okviru. V prvem predsedniškem mandatu oziroma že v kampanji se je postavil kot nekakšen populist Trumpovo-Orbanovskega tipa, s čimer si je naredil bazo med svojimi levičarji in liberalci, vendar je hkrati govoril jezik nacionalistične desnice, zagovarjal domovinsko vojno in Franja Tuđmana. Kasneje, ko se je začela vojna v Ukrajini, se sicer ni postavil na stran Rusije, a je precej kritiziral Ukrajino in govoril, da Ukrajina ne rabi pomoči. Povezal se je in si bil blizu z Viktorjem Orbanom in Miloradom Dodikom, kar je bil znak, da si je v prvem predsedniškem mandatu izbral svoj krog tesnih zaveznikov," je pojasnil Klauški. 

"Rad rečem, da je Milanović postal SDP-jev Franjo Tuđman ali da je SDP postala republikanska stranka pod Donaldom Trumpom," je nadaljeval Klauški in dodal, da je Milanović iz svoje nekdanje stranke ustvaril "kult", ki mu ne upa ničesar reči in mu oporekati. "Tako si je ustvaril glasovalno bazo, lobistično podporo in podporo v parlamentu, istočasno pa lahko še vedno skoči iz njihovega ideološkega okvira in nabira glasove na desnici ter na ta način stranki SDP povzroči več politične škode, kot se sami zavedajo." 

Po besedah Kaluškega se je Milanović med kampanjo, ker je formalno nastopal kot levičar in govoril kot desničar, zavaroval z obeh strani. Torej ga ni mogel napasti nihče z leve niti z desne. Z desne ne, ker je že zavzel desne pozicije, z leve pa tudi ne, ker je vsa levica postala talka njegovega uspeha, njegovega položaja predsednika in njegovega političnega stila, s katerim je ustrahoval kritike, je še poudaril analitik.

Kot predsednik napovedal kandidaturo za premierja: "Treba je prenehati biti normalen" 

Milanović je javnosti poznan po radikalnih izjavah. Ena takšnih je bila tudi njegova lanskoletna napoved pred parlamentarnimi volitvami. Takrat je napovedal, da bo na sedanjem položaju sedanjega predsednika države na državnozborskih volitvah nastopil kot kandidat SDP za predsednika vlade. 

"V življenju vsakega od nas pridejo trenutki, ko je treba stopiti iz cone udobja, prenehati biti normalen in vsakdanji, in ta trenutek je potrkal na moja vrata. Prišel je čas, da osedlamo konje," je lani aprila v nagovoru državljanom dejal Milanović. Ustavno sodišče mu je to sicer prepovedalo. 

Proruski politik, ki bi aretiral Putina 

Milanovićev prvi predsedniški mandat je bil zaznamovan z za politike pogosto netipičnim jezikom in kontroverznimi dejanji za predstavnika levo usmerjene stranke, kot je SDP. V svojih govorih pogosto kritizira Evropsko unijo. Takoj po zmagi je denimo dejal, da unija "v marsičem ni demokratična in ni moderna Evropa, v kateri želi delati in živeti, a da bo naredil vse, da se to spremeni".

Poleg tega mu politični nasprotniki očitajo prorusko usmerjenost, ker nasprotuje pošiljanju hrvaških vojakov na ukrajinsko fronto in ker je proti Natu. Spomnimo, dejal je tudi, da bi blokiral vstop Švedske in Finske v Nato, če Zahod ne bo bosanskih voditeljev prisilil v izvedbo volilne reforme. Kljub kritikam glede pošiljanja vojakov v Ukrajino je sicer dejal, da bi aretiral ruskega predsednika Vladimirja Putina, če bi prišel na Hrvaško, obsodil pa je tudi napad Rusije na Ukrajino, katerega tretjo obletnico zaznamujemo prav te dni. 

Milanović je še vedno rahlo na strani ruskega predsednika Vladimirja Putina in madžarskega predsednika Viktorja Orbana, meni Klauški. Foto: Reuters

Še vedno rahlo na strani Rusije, Putina, Orbana in Trumpa

Zadnje tedne, ko se ves svet ukvarja s Trumpovimi izjavami in dejanji (telefonski klic Putinu) glede Ukrajine, pa je Milanović precej tiho. Kot je povedal Klauški, je na dan svoje inavguracije v govoru sicer večkrat omenil mir, ni pa govoril o tem, kakšen naj bi bil mir, ki ga zagovarja oziroma si ga predstavlja.

"O njem je govoril zelo splošno, ni se postavil na stran Ukrajine. Te dni je poslal izjavo, v kateri je zapisal, da se zavzema za celovit mir, brezpogojni mir. Vsi pa vemo, da imajo različni voditelji/organizacije okoli vojne v Ukrajini različne vizije miru. Putin ima svoje pogoje za mir, Trump ima svoje, Evropska unija ima svoje. Zdi se, da je Milanović na strani tistih, ki hočejo mir za vsako ceno. Dejal je že, da Rusija ne sme izgubiti vojne in da bi bilo od Ukrajine nerealno zahtevati vrnitev osvojenih ozemelj. Zato menim, da prikriva svoje stališče, a implicitno daje vedeti, da ne misli enako kot Plenković. Plenković je rekel, da želi mir, da mora Ukrajina ohraniti ozemlje, Milanović pa tega ni rekel in iz tega je razbrati, da je še vedno rahlo na strani Rusije, oziroma na strani Orbana, na strani Trumpa, Putina," meni analitik Klauški. 

Na nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa o vojni v Ukrajini se hrvaški predsednik Zoran Milanović ni odzval. Foto: Reuters

Kot je omenil že Klauški, Milanoviću očitajo tudi prosrbsko usmerjenost in tesne odnose z Miloradom Dodikom, predsednikom Republike srbske, ene od dveh entitet Bosne in Hercegovine (BiH). Na vprašanje, ali bi Aleksandra Vučića povabil na uradni obisk ali sprejel povabilo, da pride v Beograd, pa je Milanović odgovoril, da "predsednika Srbije osebno pozna, a da mu ni mogoče pomagati in da je na Hrvaškem nezaželen," ter da se mora odločiti, ali je njegov partner Rusija ali Evropska unija.

Je pa Milanović med redkimi hrvaškimi politiki, ki se zavzema za priznanje Palestine. 

S Plenkovićem bijeta svojo vojno: Milanović proruski, Plenković proukrajinski 

Z besedami pa seveda ne skopari na račun premierja Andreja Plenkovića, s katerim si nikakor nista naklonjena. Večletni spor se je še poglobil s prej omenjeno Milanovićevo napovedjo o kandidaturi za premierja. V naboru stališč, pri katerih stojita na nasprotnih bregovih, je tudi vojna v Ukrajini. 

"Plenković je proukrajinski, Milanović proruski in bijeta svojo vojno. Prav paradoksalno je, da ima HDZ, ki je desna stranka in katere člani so bolj naklonjeni Putinu in Trumpu, vodjo stranke, ki je proevropski, proti trumpovski in proukrajinski. SDP in levica, ki pa bi ideološko morali biti na strani Evropske unije in Ukrajine, pa imata voditelja, ki je proruski. Torej na politični sceni vlada totalna shizofrenija, kjer se ne ve, kdo pije kdo plača. Milanović in Plenković sta torej povsem zamenjala mesti - Milanović bolj ustreza vlogi voditelja HDZ in desnice, Plenković pa v vlogi voditelja levice," je poudaril Klauški.

Tako Plenković kot Primorac Milanoviću ob zmagi na volitvah nista čestitala. Milanović pa je Plenkoviću ta dan dejal, da vladi, čeprav se s Plenkovićem v veliko stvareh ne strinjata, ponuja roko. 

"Plenković je proukrajinski, Milanović proruski in bijeta svojo vojno," meni Klauški. Foto: Pixsell

Novice Plenković napovedal bojkot Milanovićeve inavguracije

Pogled v zasebno življenje: "Politika ga je postarala"

Za konec pa še pogled v Milanovićevo zasebno življenje. Je oče dveh sinov Anteja Jakova in Marka, poročen je z znano zdravnico Sanjo Musić, ki jo je spoznal na silvestrovo leta 1991. 

Na inavguraciji so ga spremljali tako člani ožje kot širše družine. Bratranec Ante Milanović je na vprašanje novinarjev, ali se je kaj spremenil odgovoril:  "Ni velike razlike, isti je kot je bil, razen izgleda, malo je grši. Politika ga je postarala, v štirih letih za dvajset let."

Zoran Milanović na inavguraciji z družino. Foto: Pixsell

Novice Milanović ob prisegi za drugi mandat kot cilja navedel mir in varnost

Mnenja Boštjan Udovič: Quo vadis, Europa?