Vlada in sindikati dosegli dogovor

Po besedah ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja sta lahko z dogovorom zadovoljni obe strani. Za državo prinaša obvladljive finančne posledice, hkrati pa je usmerjen tako, da po eni strani več in prej daje tistim, ki so v slabšem socialnem položaju.

Kaj so se dogovorili sindikati in vlada

Minister in vodji sindikalnih pogajalskih skupin so na kratko predstavili nekatere ključne točke iz dogovora. Minister je kot pomembno izpostavil, da so v dogovoru predvideli roke za odpravo anomalij pri vrednotenju delovnih mest, kar sicer v plačnem sistemu stalno povzroča trenja.

Z zdravniki se bodo pogajali posebej

Celoten znesek v ta namen je na letni ravni dogovorjen v višini 70 milijonov evrov. A v prihodnjem letu še ne bo potreben v celoti, saj bodo, kot je navedel, pri najslabše plačanih nepravilnosti začeli odpravljati in višje plače izplačevati maja, pri preostalih pa julija. Z zdravniki se bodo pogovarjali posebej, a dinamika odprave anomalij naj bi tudi zanje potekala v istih rokih kot za preostale javne uslužbence.

Foto: Bojan Puhek

Za sindikate je pomembno tudi, da se bodo začeli bolj konkretno odpravljati varčevalni ukrepi. Kot je pojasnil vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, se večina varčevalnih ukrepov odpravlja v prihodnjem letu, leta 2018 pa bodo veljale le še omejitve pri delovni uspešnosti in zamik izplačil napredovanj na december. Leto 2019 ni del dogovora.

Tisoč evrov regresa za tiste do 16. plačnega razreda

Posebej je Štrukelj izpostavil regres v višini tisoč evrov za tiste do 16. plačnega razreda. Pri zaposlenih od 40. plačnega razreda bo regres še vedno manjši od minimalne plače, a bo glede na letos višji, in sicer bo znašal 600 evrov oziroma za tiste od 50. plačnega razreda 550 evrov.

Pomemben premik so po njegovih besedah že za prihodnje leto naredili tudi pri premijah kolektivnega dopolnilnega pokojninskega zavarovanja. Predvideli so, da se bodo premije vse leto izplačevale v 30 odstotkih, za starejše od 50 let v polovičnem znesku od marca dalje, za starejše od 55 let pa v 80 odstotkih.

Dogovor vključuje tudi varovalke o soglasju glede temeljnih vprašanj plačne in uslužbenske zakonodaje. Po besedah vodje druge sindikalne pogajalske skupine Jakoba Počivavška je prav tako pomemben del dogovora smiselna uporaba določil sporazuma z zdravniškim sindikatom Fides glede standardov in normativov ter plačila v primeru preseganja teh.

V petek naj bi najprej v delovni skupini pregledali besedilo in ga uskladili. Kot je pojasnil Počivavšek, je bilo v tej fazi število sindikatov, ki bi dogovor podprli, zadostno. Se bodo pa po parafiranju dogovora na svojih organih odločali o podpisu, ki naj bi sledil sredi prihodnjega tedna.

Brez dogovora bi bilo breme veliko za 215 milijonov evrov

Brez dogovora med vlado in sindikati bi se z novim letom sprostili vsi še veljavni varčevalni ukrepi, kar bi državno blagajno obremenilo za dodatnih 215 milijonov evrov. Vlada bi lahko sicer takšen scenarij preprečila tudi z interventnim zakonom, a so v koalicijskih strankah DeSUS in SD že napovedali, da interventnega zakona ne bodo podprli.