Petek, 13. 7. 2018, 6.22
5 let, 9 mesecev
Država bo do konca leta prodala polovico NLB
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,81
3
Vlada je potrdila, da bo država letos prodala najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, preostali del, ki presega 25 odstotkov plus eno delnico, pa do konca leta 2019.
Obravnavo predloga za spremembo prodajne zaveze za NLB in zakona o zaščiti banke je vlada minuli teden prekinila, saj je želela pridobiti mnenje DZ, ki pa je razpravo sklenil brez usmeritev.
''Vlada je potrdila nov predlog sprememb prodajnih zavez, ki smo jih usklajevali z Evropsko komisijo,'' je povedala Ermanova. Vlada je torej potrdila, da bo prodala najmanj 50 odstotkov plus eno delnico, preostali del, ki presega 25 odstotkov plus eno delnico, pa do konca 2019.
''Lahko potrdimo, da jih bo Komisija tudi sprejela, a bo šele po današnji seznanitvi začela formalni postopek. Slovenija je v decembru prosila za podaljšanje roka prodaje, a je Komisija ugotovila, da predlog ni bil ustrezen in smo ga nato bolj konkretizirali,'' je dejala ministrica Ermanova.
''Želimo si predlog izpeljati po tržnih pogojih,'' je še povedala ministrica in nadaljevala, da se bo sedaj začel prodajni postopek, ki se vleče že iz preteklosti, tudi v praksi realizacije.
Zakon bo začel veljati po potrditvi Evropske komisije
Predlog zakona določa, da negativne finančne posledice, ki jih ima NLB zaradi prisilne izpolnitve pravnomočnih sodnih odločb hrvaških sodišč nadomesti sklad za nasledstvo.
Predlagani zakon bo začel veljati po tem, ko bo Slovenija od Evropske komisije prejela odločbo o spremenjenih prodajnih zavezah za NLB. Ministrica Vraničar Ermanova si želi, da bi bil predlog zakona v DZ obravnavan čim prej.
Predlog določa, da bo sklad nadomestil samo tiste negativne finančne posledice, ki bodo posledica prisilne izpolnitve pravnomočnih sodnih odločb oz. rubežev, in ne morebitnega prostovoljnega plačila.
Za izvajanje zakona bosta morala sklad in NLB po vladnih pojasnilih skleniti pogodbo, h kateri bo morala predhodno dati soglasje vlada. Predlog zakona določa minimalno vsebino, ki jo bo morala vsebovati pogodba.
NLB se bo morala npr. zavezati, da bo proti odločitvam hrvaških sodišč uporabila pravna sredstva in da bo skladu vrnila sredstva, če bo uspela s pravnim sredstvom ali če bo povrnjena sredstva prejela na kakšni drugi podlagi. V sodnih postopkih bo sodeloval tudi poseben pooblaščenec vlade.
V DZ kritični, da vlada prelaga svojo odgovornost
Skupni odbor DZ je v sredo opravil razpravo za spremembo prodajne zaveze za NLB o izravnalnih ukrepih in o predlogu zakona za zaščito NLB na željo vlade v odhajanju, ki je hotela pred odločitvijo o tej temi pridobiti še mnenje DZ, ki v novem sklicu že deluje. A odbor se je s tematiko le seznanil, v DZ pa je bilo slišati kritike, da vlada s tem prelaga svojo odgovornost na poslance.
Ministrica je nato napovedala, da bo s tem seznanila vlado in ji predlagala nadaljevanje obravnave predlogov, ki so jih pripravili na ministrstvu za finance. Evropska komisija namreč proti Sloveniji vodi preiskavo, ker država lani ni izvedla dogovorjene prodaje dela NLB. Ministrstvo ji pred njeno enostransko odločitvijo želi predložiti z njo usklajen predlog, po katerem bi vsaj polovico banke prodali letos.
Prodaji glasno nasprotujejo v Levici, proti naj bi bili tudi v DeSUS in SNS, medtem ko najnovejše stališče SD ni znano. S prodajo medtem soglašajo v SDS, NSi, LMŠ in SAB, zadnji dve nista za prodajo prek postopka IPO, temveč strateškemu partnerju.
3