Veljati začele na referendumu potrjene spremembe

Uveljavitev sprememb zakona o vladi prinaša organizacijo vlade, kot si jo je zamislil koalicijski trojček Gibanja Svoboda, SD in Levica. V vladi premierja Roberta Goloba bo tako po novem sedelo 20 ministrov, zakon prinaša še spremembe pristojnosti in imen nekaterih ministrstev, pa tudi ustanovitev ministrstva za solidarno prihodnost, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije.

Z dnem uveljavitve zakona bo štirim aktualnim ministrom prenehala funkcija, in sicer ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjažu Hanu, ministru za okolje in prostor Urošu Brežanu, ministrici za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh in ministru za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksandru Jevšku.

Papič in Kumer odstopata z današnjim dnem

Sedanji šolski in infrastrukturni minister Igor Papič in Bojan Kumer, ki bosta ob reorganizaciji vlade po načrtih prevzela vodenje novih ministrstev, pa morata po uveljavitvi zakona s svojih funkcij odstopiti. Odstopni izjavi sta že podpisala, odstopata pa z današnjim dnem, so za STA potrdili na ministrstvih.

Premier Robert Golob bo listo ministrskih kandidatov, ki bodo ob reorganizaciji vlade zasedli ministrska mesta, v DZ poslal v začetku januarja, nato bodo sledila zaslišanja ministrskih kandidatov pred pristojnimi delovnimi telesi DZ. Glede na zastavljene roke bo postopek reorganizacije vlade zaključen v drugi polovici januarja, ko bodo novi ministri zaprisegli v DZ.

Novice DZ na izredni seji razglasil rezultate novembrskih referendumov. Kaj sledi?

Prenehanje mandata generalnega direktorja in direktorjev radia in televizije

Z dnem uveljavitve novele zakona o RTVS preneha mandat članov programskega in nadzornega sveta zavoda ter mandat generalnega direktorja in direktorjev radia in televizije. Programski in nadzorni svet RTVS bosta nadaljevala delo do konstituiranja sveta zavoda v skladu z novelo, generalni direktor Andrej Grah Whatmough bo opravljal funkcijo do imenovanja uprave zavoda kot vršilec dolžnosti.

Novi svet zavoda, ki bo nasledil dozdajšnji programski in nadzorni svet, mora biti ustanovljen najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele. V skladu s prizadevanji vlade in civilne družbe, da se javni zavod depolitizira, je novela predvidela, da nobenega člana sveta ne bosta imenovala niti DZ niti vlada.

Javni zavod bo v skladu z novelo vodila in upravljala štiričlanska uprava. Predsednika uprave bo imenoval svet na podlagi javnega razpisa, dva člana uprave bo svet imenoval na predlog predsednika uprave, delavskega direktorja bodo izvolili zaposleni na zavodu. Uveljavljanje novele bo sicer upočasnila pobuda za ustavosodno presojo s prvopodpisanim predsednikom dozdajšnjega programskega sveta Petrom Gregorčičem.

Zakon o dolgotrajni oskrbi bo začel veljati šele 1. januarja 2024

V skladu s spremembami zakona o dolgotrajni oskrbi bo zakon o dolgotrajni oskrbi iz decembra 2021 začel veljati šele 1. januarja 2024, ne pa že 1. januarja 2023. To hkrati pomeni, da se za eno leto prestavlja uveljavitev pravic do institucionalnega varstva starejših in oskrbovalca družinskega člana, ki sta za uveljavljanje na vrsti prvi.

Zaradi zakonskih pomanjkljivosti in nedoslednosti v zakonu bo treba v tem času določena vprašanja in rešitve urediti drugače. Gre zlasti za vsebine, ki se nanašajo na kadre in financiranje, nadalje za podzakonske predpise in za tisti del izvajanja, za katerega bo zadolžen zavod za zdravstveno zavarovanje. Nov sistem mora po pojasnilu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti omogočiti enoten cenovni dostop do storitev in oceno potreb v domačem okolju, pa tudi enotne vstopne točke in enotno ocenjevalno lestvico potreb. Poleg tega mora zakon zagotavljati krajevno, informacijsko in fizično dostopnost storitev, so opozorili.

Nov sistem mora po pojasnilu ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti omogočiti enoten cenovni dostop do storitev in oceno potreb v domačem okolju, pa tudi enotne vstopne točke in enotno ocenjevalno lestvico potreb. Poleg tega mora zakon zagotavljati krajevno, informacijsko in fizično dostopnost storitev, so opozorili.

Spremembe zakona prinašajo tudi dodatna sredstva v višini približno 30 milijonov evrov za pokritje dviga plač v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter za kadrovsko širitev.

Novice Vrhovno sodišče odločilo o pritožbi na izide referendumov, vsebina še ni znana

Novice Troha na vrhovno sodišče vložil pritožbo na postopek izvedbe referendumov in volitev