Veliki petek - kristjani se spominjajo Jezusove smrti

Po cerkvah bodo bogoslužja velikega petka. Za ta dan pa je značilna molitev križevega pota. Verniki bodo po cerkvah brali evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju, imenovana pasijon. Za bogoslužja tega dne je v Katoliški cerkvi značilno tudi čaščenje križa v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, med obredom pa posvečeno hostijo, ki simbolizira Jezusovo navzočnost, simbolno postavijo v grob. Po evangeličanskih cerkvah pa pri bogoslužjih na veliki petek oltar pogrnejo s črnim prtom in nanj postavijo trnjevo krono. Obred velikega petka bo popoldne v vatikanski baziliki sv. Petra vodil tudi papež Frančišek, zvečer pa bo z verniki z vsega sveta v rimskem Koloseju molil še križev pot, ki spada med vrhunce velikonočnih praznovanj v Rimu. Premišljevanja ob posameznih postajah križevega pota je letos pripravila skupina mladih iz Libanona. Veliki petek del velikonočnega tridnevja Veliki petek je del velikonočnega tridnevja, ki ga sestavljata še veliki četrtek in velika sobota. Ti dnevi kristjane uvedejo v veliko noč - praznik Jezusovega vstajenja, ki bo v nedeljo. Priprave na praznik se sicer začnejo z začetkom postnega časa, to se zgodi dan po pustu. Na ta dan, ki se imenuje pepelnična sreda, in na veliki petek pa za vernike velja strogi post. Velik del pravoslavnih kristjanov pa bo zaradi uporabe drugačnega koledarja in načina izračuna datuma veliko noč, ki je največji krščanski praznik, letos obeležil pet tednov pozneje.