Večja od gospodarske krize je pri nas kriza vodenja države

"Nikoli si nisem postavljal ciljev, ampak vedno poskušam slediti svojemu srcu, da vedno naredim tisto, kar čutim in na kar sem tudi zelo ponosen. Rezultati so očitni, kar ni toliko pomembno. Želim si le, da bi bilo več takšnih ali še boljših – posameznikov, podjetij, kulturnikov in športnikov," je med drugim povedal Franci Pliberšek, direktor podjetja MIK Celje, ki velja za eno bolj družbeno odgovornih podjetij pri nas.

Vseeno so si pred začetkom 11. dobrodelne MIK-ove karavane otroškega smeha S srcem na kolo zadali visok cilj – želijo zbrati dovolj denarja, da bodo na morje peljali 200 otrok. Sto zaposlenih in poslovnih partnerjev bo v petih etapah prekolesarilo 530 kilometrov od Murske Sobote do Izole.

MIK bo za vsak prekolesarjeni kilometer daroval en evro. Kot je povedal direktor družbe, si predvsem želijo posnemovalcev v podjetniških vrstah. "Če bi vsako podjetje prispevalo vsaj še za kakšnega otroka, lahko osrečimo tudi 500 otrok."

Solidarnost: "Vsako podjetje si postavi svoje cilje in poslanstvo. MIK si je že pred 20 leti zastavil, da bo svoj morebitni uspeh delil s skupnostjo." Foto: Klemen Korenjak

MIK je družbeno odgovoren na športnem in kulturnem področju, zelo pomembna je tudi dobrodelna nota. Kaj je za vas najpomembneje?
Na kulturnem področju smo zelo dejavni, in sicer smo od leta 2000 pripravili že več kot 150 razstav priznanih slovenskih in tujih umetnikov. Imamo dve slikarski galeriji – eno v Celju, drugo v Ljubljani. Enkrat letno damo vedno priložnost mladim, neuveljavljenim slikarjem, ki jim to veliko pomeni. Deset odstotkov razstavljavcev je iz tujine. Med drugim sponzoriramo tudi uspešno gledališko skupino KUD Zarja.

Ves čas sponzoriramo tudi razna športna društva – zvesti smo rokometu, nogometu in atletiki. Klubi, s katerimi delamo, veliko pozornosti namenjajo mladim generacijam, kar je pozitiven cilj. MIK sodeluje tam, kjer skrbijo za mlade, saj tako mlade odvrnemo od ulice. Odlični športniki so skoraj vedno tudi odlični učenci.

Rokomet podpiramo že več kot 15 let, imeli smo tudi prvo ligo MIK. Leta 2007 smo organizirali tudi štiridnevni evropski rokometni turnir Champions Trophy in od evropske rokometne zveze zanj prejeli tudi priznanje za najbolje organizirano športno prireditev. To je bil predvsem velik organizacijski zalogaj.

Od 22. do 26. aprila bo potekala petdnevna dobrodelna akcija S srcem na kolo, ki jo organizira MIK. Akcija je namenjena otrokom - kar 200 jih bodo poleti odpeljali na počitnice na Debeli rtič.

Poleg projekta S srcem na kolo, ki je namenjen zbiranju denarja za letovanje 200 otrok, redno doniramo tudi za različne družine, posameznike in skupine v stiski.

Tega ne obešamo na veliki zvon, včasih vseeno pride v medije.

Leta 2007 smo na primer na slikarsko kolonijo povabili osem slikarjev, med drugim Franceta Slano, Klavidja Tutto, Milana Todiča, ki so svoje slike darovali za dražbo.

Zbrali smo 14.500 evrov za prenovo zavetišča za brezdomce Celje.

Zelo pomembna je za nas skrb za izobraževanja zaposlenih. To je ena od naših vrlin, ki nam omogoča, da lahko dosegamo zelo dobre rezultate. Naši zaposleni na osebnostni ravni rastejo, saj se udeležujejo raznih predavanj, kako izoblikovati svoj osebnost, kako služiti sebi, svoji družini in posledično tudi podjetju. Naši vodje so dejavni v krajevnih skupnostih in društvih.

Vizija: "Državo bi moral voditi nekdo z znanjem menedžiranja, za politika brez ekonomskega znanja je to zelo težka naloga." Foto: Klemen Korenjak

Ali morajo podjetja prevzeti večjo pobudo za reševanje stisk in krize?
Podjetje, v katerem zaposleni uživajo pri delu, lahko pomaga tistim, ki si v danem trenutku ne morejo. Vendar nismo dobrodelna organizacija. Imamo samo to možnost in voljo, da pomagamo. Družbeno odgovorna podjetja so tista, ki poskrbijo za vsa področja družbe.

Teza, ki so jo velikokrat izrekli politiki ali novinarji, da podjetniki ne morejo biti voditelji države, ne drži. Z minimalnimi sredstvi in dobrim menedžiranjem je mogoče voditi tudi državo. To je razlog, zakaj je Slovenija v zadnjih sedmih letih nazadovala v primerjavi z drugimi državami v EU, kot so Poljska, Češka, Madžarska in Slovaška. Slovenija je res v gospodarski krizi, vendar je kriza vodenja in menedžiranja države še večja. Določene države so poplačale dolg do svetovne banke, na primer Madžarska, in sicer tako, da so državno upravo zmanjšali za polovico. Posledično so znižali davke in tuja podjetja tam odpirajo svoje tovarne. Državo bi moral voditi nekdo z znanjem menedžiranja, za politika brez ekonomskega znanja je to zelo težka naloga. V začetku junija bo v Portorožu potekal podjetniški kongres, na katerem bomo izbrali najboljšega podjetnika. Glavna tematika kongresa bo vitko vodenje podjetij ter to, kako se lahko tega naučijo država in občine.

Realnost: "Podjetje, v katerem zaposleni uživajo pri delu, lahko pomaga tistim, ki si v danem trenutku ne morejo. Vendar nismo dobrodelna organizacija." Foto: Klemen Korenjak Je sploh mogoče oceniti, koliko denarja in energije vlagate v dobrodelne projekte?
Nekaj so denarna sredstva, nekaj pa osebna angažiranost zaposlenih, kar je tako dragoceno, da nima cene. Težko je ovrednotiti družbeno angažiranost naših zaposlenih, kar niti ni naš namen.

Za letošnje počitnice 200 otrok bomo mogoče res namenili od 50 do 60 tisoč evrov, vendar poleg tega poskrbimo za selekcijo otrok, izpolnimo vse prijavnice, jim priskrbimo ustrezne številke majčk in podobno, organiziramo osebje, avtobusni prevoz, učitelje, ki so odgovorni zanje, pripravimo programe in odgovarjamo zanje ter tja odpeljemo tudi zaposlene.

Čeprav sem menedžer, ne vem, koliko denarja je to, niti na to nočem odgovoriti.

Otroci, ki nam potem pišejo za božič, točno vedo, koliko je to vredno.

Večja podjetja družbeno odgovornost vedno bolj vključujejo v svoj koncept poslovanja. Kako vi ocenjujete ta trend?
Zelo pozitivno. Naš cilj je, da bi se tudi druga podjetja prijavila in pomagala peljati še več otrok na počitnice. Neko podjetje bi mogoče lahko doniralo le za nekaj otrok. Denar, ki ga bodo podjetja donirala prek Siola v akciji Siolov žarek, pa bo nakazan Zvezi prijateljev mladine Slovenije, ki bo organizirala letovanje te druge skupine otrok. Prvih dvesto pa peljemo na morje z denarjem, ki ga bomo zbrali v akciji S srcem na kolo.

Točno vemo, da bo ves denar, ki ga bomo dobili, porabljen od 24. junija do 31. avgusta, in to samo za otroke. Upam, da nas bodo podjetja posnemala in bomo lahko skupaj na morje peljali 400 ali 500 otrok. Slovenci radi pomagamo, vendar moramo natanko vedeti, kako je denar porabljen.

Želimo si, da bi tudi mediji spoznali, da ljudje radi spremljajo takšne zgodbe.

Skrb: "Za nas je zelo pomembna skrb za izobraževanja zaposlenih. To je ena od naših vrlin, ki nam omogoča, da lahko dosegamo zelo dobre rezultate." Foto: Klemen Korenjak

Kaj je še nujno, da družba postane prijaznejša do vseh?
Boljša družba ali država bomo postali, ko bomo vsi državljani delali s srcem, kot so nas učili starši – treba je biti prijazen –, ter ko bomo znali nagraditi družbeno odgovorna podjetja in posameznike. Dokler bomo častili in volili voditelje, ki v svoji preteklosti niso imeli rezultatov, bodo grehe še vedno plačevali tisti, ki si to najmanj zaslužijo. Dokler mediji podpirajo takšne voditelje, bo tega žal vedno več. Tudi odgovornosti za slabo stanje ne iščemo. Kdo je odgovoren, da je Slovenija zadolžena za 25 milijard evrov? Vsi predsedniki vlad od leta 2008. Tudi za uspehe in neuspehe MIK-a je recimo odgovoren lastnik in direktor Franci Pliberšek.

Država s svojim vodenjem zadnjih sedem let ni bila niti malo družbeno odgovorna, ampak nas je vsako leto zadolžila za več kot 3,5 milijarde, da je ostala na oblasti. Vsako leto plačujemo več kot milijardo evrov za obresti. Si lahko mislite, koliko bolnišnic lahko naredimo za ta denar? Treba je spodbujati ljudi, da začnejo kritično razmišljati.

Zakaj je družbena odgovornost za podjetje MIK tako pomembna?
Vsako podjetje si postavi svoje cilje in poslanstvo. MIK si je že pred 20 leti zastavil, da želi uspeti, in če s svojim delom ustvari določen dobiček, ga bo vračal v družbo.

Leta 2004 smo zato začeli odpirati poslovne salone po vsej Sloveniji in takrat smo močno povečali proizvodnjo. Del dobička tako ves čas vračamo v okolje, od koder prihajajo naše stranke.