Valerio iz Italije: Ko so me kaznovali policisti, sem mislil, da gre za skrito kamero

"Čudno in malo težko je reči, da sem izseljenec na delu v Ljubljani, saj sem v eni uri vožnje nazaj v Italiji," pogovor začne 39-letni Valerio z ženo. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl Rimljan. Eden od glavnih razlogov, zakaj se je Italijan preselil v največje slovensko mesto, je njegova žena, ki je Slovenka. Spoznala sta se leta 2005 v Moskvi.

"Tudi moj sin Nikola je rojen v Sloveniji," doda Fabbri. Ljubljano sta z ženo izbrala predvsem zaradi prepričanja, da si je lažje ustvariti družino v manjšem mestu. Fabbri je sicer mednarodni priimek, ki bi v prevodu v slovenščino pomenil Kovač, v angleškem jeziku pa bi bil Fabbri Smith.

Valeria poleg družine na Ljubljano veže tudi delo, saj je v Sloveniji odprl svoje samostojno podjetje za komunikacijo in odnose z javnostmi pod imenom FabbriKo. Italijan sicer opravlja delo novinarja in komunikacijskega svetovalca v glavni italijanski tiskovni agenciji ANSA.

Težave s sostanovalko v bloku

Pred selitvijo v Ljubljano je Valerio tri leta in pol preživel v Kazahstanu, leto dni v Rusiji, prav toliko časa pa je živel tudi v ZDA in Veliki Britaniji. Leta 2013 sta se z ženo po tehtnem premisleku odločila za selitev v slovensko glavno mesto.

Ob prihodu v Ljubljano Valerio ni veliko razmišljal o kulturnem šoku, ki bi ga lahko doživel ob selitvi v majhno podalpsko državo. "V življenju moram biti prepričan le o treh stvareh: o jasnih pravilih, dostopnem servisu in sobivanju v bloku s filozofijo živi in pusti živeti," pravi Valerio. Glede prvih dveh stvari je bil Fabbri v Sloveniji pozitivno presenečen, zataknilo pa se je pri razumevanju logike hišnega sveta.

"Tudi vojne med Gvelfi in Gibelini popolnoma zbledijo ob vseh težavah, na katere sem naletel, ko sem na streho bloka želel postaviti televizijsko anteno, da bi lahko v miru gledal tekme nogometnega kluba Roma," pove Valerio. Italijan bi moral za nastavitev antene na strehi zbrati 75 odstotkov podpisov prebivalcev bloka, a tu se je zgodba zataknila.

Valerio v Rimu z ženo in Milanom Kučanom. Foto: Osebni arhiv

"Tu se je pokazal slovenski rek naj sosedu crkne krava. Ena od sosed se je odločila, da z mojo anteno ne bo nič. Vsem stanovalcem je poslala pismo, v katerem je omenjala tudi odvetnike in tožbe," doda Italijan, sicer strastni navijač Rome.

Sezuvanje čevljev in pari copat

Valerio se je moral v Sloveniji poleg novih ljudi privaditi tudi na marsikatero drugo stvar. "Ena od najbolj čudnih slovenskih navad, na katero sem naletel, odkar sem v Ljubljani, je navada sezuvanja čevljev, ko pridemo k znancem na obisk," začudeno pove Italijan. Prvih nekajkrat je bila ta navada Valeriu izredno simpatičen in zabaven del slovenske folklore.

"Potem sem začel razmišljati o higieni, saj sem pri znancih v koših s copatami iskal pare, ki jih je bilo nemogoče najti," doda Fabbri. Ko je Rimljana v Sloveniji obiskal oče, mu je Valerio namignil, naj se sezuje. "Odgovoril mi je s pogledom očeta, ki napenja vse sile, da mi ne bi odgovoril po rimsko," se pošali Fabbri.

Valerio na prvem poslovnem izletu po Balkanu. Foto: Osebni arhiv Odnos s slovenščino v nevihtnih vodah

V domovanju Italijana, ki sicer dobro govori slovensko, govorijo tri jezike. Poleg italijanščine in slovenščine z ženo govorita tudi angleško, saj sta v tem jeziku oba domača. "S sinom z ženo govoriva vsak v svojem jeziku," priznava Italijan. Na začetku zveze v Moskvi sta z zdajšnjo ženo komunicirala v ruščini.

Slovenščine se je Rimljan naučil pod prisilo, saj se je za nekaj osvojenih fraz pošteno namučil. "Ste že poskusili obnavljati stanovanje v jeziku, ki ga ne poznate?" vpraša Fabbri. "Poleg tega nisem vedel, da je slovenska tradicija razvleči obnovo stanovanja do konca in naprej, saj mora moški po tradiciji vse narediti sam."

Prav zaradi obnove stanovanja je Valeriev odnos s slovenščino zaplul v nevihtne vode. "Kar naenkrat sem moral obvladati jezik slovenskih mojstrov, ki niso razumeli mojih želja. Vsi pa so takoj razumeli, če sem zagrozil, da ne bova plačala, dokler dela ne bodo končana," se pošali Rimljan.

Do danes je Italijan znanje slovenskega jezika izpilil do te mere, da ga marsikdo vpraša, ali je tržaški Slovenec, saj ga pri govoru slovenskega jezika izdaja le italijanska intonacija. Več težav Rimljanu povzroča pisanje v slovenščini.

Italijani bolj odprti in neposredni

Fabbri je med  bivanjem v Sloveniji opazil velike razlike med izražanjem naklonjenosti v Sloveniji in Italiji. "Zame, impulzivnega in občutljivega sredozemskega fanta, je še vedno težko razumeti, da se tu naklonjenost izraža na manj odprt in manj neposreden način," pravi Valerio.

Kot opaža Italijan, so Slovenci izredno občutljivi za svoj prostor, na označevanje meja med svojo in drugo družino, med sabo in Foto: Osebni arhiv drugimi. Kar pa Italijana pri Slovencih navdušuje, je poznavanje vremenske napovedi. "Skoraj kogarkoli lahko vprašam, kakšno bo vreme v naslednjem tednu, in bom dobil pravilen odgovor," pojasni Fabbri.

Rimljana v slovenski prestolnici moti ravno vreme: "Če je v Ljubljani sonce, celotno mesto zaživi, ljudje pridejo na ulice." V dolgih oblačnih in meglenih dnevih se Valerio zaradi slabega vremena v Ljubljani večkrat zapelje v Logatec, kjer je vreme pogosto bolj jasno.

Kazen za napačno prečkanje ceste

Rim ima skoraj dvakrat toliko prebivalcev kot celotna Slovenija. Ne glede na prevozno sredstvo, naj bo to skuter, avto, ali če se po mestu odpraviš peš, v Rimu cestnoprometni predpisi niso dosledno upoštevani. Včasih je prečkanje pri rdeči luči v Rimu bolj potreba kot racionalna izbira. "Na začetku sem se iz navade tako obnašal tudi v Ljubljani, seveda pa je k temu prispeval tudi ščepec rimske arogance," pove Valerio.

V Sloveniji je Fabbri prečkal cesto zunaj prehoda za pešce, ravno pred policijskim vozilom, zato je dobil kazen za nepravilno prečkanje ceste. "Tega nisem zaupal nobenemu izmed rimskih prijateljev, ker mi preprosto ne bi verjeli," pove Valerio. Fabbri je kazen 40 evrov plačal, a je ob prvem stiku s policijo po prekršku pomislil, da gre za skrito kamero.

Pred tem dogodkom ni nikoli pomislil, da za napačno prečkanje ceste obstajajo sankcije. "Moral sem priti v Ljubljano in ugotoviti, da bi tudi v Rimu moral upoštevati pravila glede hoje čez cesto," še doda Fabbri.

Prehranjevanje iz iste sklede

Ena od stvari, ki jih Fabbri v Sloveniji ne mara preveč, je tradicionalno nedeljsko kosilo. "Z lahkoto in kirurško natančnostjo bi lahko zaprtih oči reproduciral meni, ker je tako ponovljiv," pravi Valerio.

Novice Marius iz Nemčije: Nemce in Slovence druži ljubezen do piva

Pravi šok je Italijan doživel na prvem kosilu pri ženini babici v Sloveniji. "Takrat sem prvič doživel, da je bila solata postrežena v ločeni skledi, ki postane skleda za solato za vso družino in iz katere jedo vsi skupaj," zgroženo pove Fabbri.

Povrhu so bili v solati česen, krompir, kis in toliko vode, da je solata kar plavala, kar je občutljivega Rimljana povsem pretreslo. Od takrat ima Valerio na družinskih kosilih vedno svojo skledo s solato, ki je narejena le z olivnim oljem, soljo in limono.

Kava z mlekom boljša od espressa

Če so bile nekatere navade Slovencev za Valeria prehud šok, pa se je Italijan nekaterih stvari v Sloveniji hitro privadil. "Že nekaj Foto: Osebni arhiv časa imam raje kavo z mlekom kot espresso. Zame je to šok, saj sem kot pravi Italijan navajen na monopol espressa," pravi. Italijani pogosto pijejo kavo stoje ob točilnem pultu v enem samem požirku, zato so se vse kave z znanci v Sloveniji končale, še preden so se dobro začele.

Še vedno pa Fabbri prisega na italijansko kuhinjo. "Najbolj me vznemirja vprašanje, ali v Italiji vsak dan jemo le testenine in pico," pravi Italijan. Italijanska kuhinja je po besedah Valeria resnično bogata s sestavinami in okusi, ponudba hrane v Rimu pa je zares ogromna, po njegovih izkušnjah veliko bolj kot v Ljubljani.

Nekaj Rima človek najde v Ljubljani

Kakovost življenja v Ljubljani je po izkušnjah Rimljana odlična, kar pa ne pomeni, da ne bi mogla biti še boljša. "Zame je živeti v Sloveniji, kot biti na otoku, kjer pozabiš na to, kako je živeti povsod zunaj njega," pove Valerio. Čeprav si je v Ljubljani ustvaril lepo življenje, pa je po srcu še vedno Rimljan.

Ljubljane in Rima ne želi primerjati med sabo in soditi, katero mesto je boljše ali slabše, saj je to tako "kot bi primerjal jabolka in hruške." Nekaj Rima po Valerievih izkušnjah človek najde že v Ljubljani, saj je bila Emona staro antično mesto.

Italijan ne misli, da je eno mesto boljše od drugega, saj gre pri tem za vprašanje življenjskih obdobij, prednosti in priložnosti.